Mladoletnik le redko pristane za rešetkami

Namen izreka sankcije otrokom ni kaznovanje, ampak prevzgoja. V zaporu ni zdaj nobenega, v Radečah 20 mladoletnikov.

ned, 15.07.2012, 09:00

Mladoletniški zapor sameva

Zakonodaja mlade prestopnike zaradi vrste vzgojnih ukrepov in kazni deli v tri skupine: mlajši mladoletniki (od 14 do 16 let), starejši mladoletniki (od 16 do 18 let) in mlajši polnoletniki (od 18 do 21 let). Primeri mladoletnikov, ki spijo na zaporniški žimnici, so redki, saj najprej poskusijo z milejšimi ukrepi. Sodišče sicer lahko že starejšemu mladoletniku izreče mladoletniški zapor (za moške je v Celju, za ženske na Igu) za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora petih ali več let, če zaradi narave in teže dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa. Z uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so nam sporočili, da trenutno ni nobenega na prestajanju mladoletniškega zapora, 20 mladoletnikov pa je v prevzgojnem domu Radeče. A je treba poudariti, da se v prevzgojnem domu izvaja samo vzgojni ukrep, ne pa tudi zaporna kazen.

Po nedavnem brutalnem obračunu pod trnovskim mostom v Ljubljani, ko je 17-letnik z nožem ubil 18-letnega vrstnika, enako starega pa hudo ranil, se je javnost spraševala, kakšna sankcija sploh lahko doleti mladoletnega kriminalca. Zakonodaja namreč predvideva drugačno obravnavo mladoletnih prestopnikov, prav tako pa se jim pri odmeri kazni oziroma vzgojnega ukrepa ponavadi gleda skozi prste.

Zakonodaja mlade, ki se že zgodaj začnejo družbeno neprimerno vesti, deli v več starostnih skupin, predvsem zaradi vzgojnih ukrepov in kazni, ki sledijo. Otroci do 14. leta za kazniva dejanja, ne glede na to, kaj imajo na grbi, niso odgovorni in se jih na sodišču ne obravnava. Ima pa zato ključno vlogo center za socialno delo (CSD), ki ga policisti obvestijo o storjenem kaznivem dejanju. Na CSD opravijo razgovor s starši in otrokom ter predlagajo primerne socialnovarnostne ukrepe.

Ko otrok enkrat dopolni 14 let, se zgodba povsem obrne, saj postane kazensko odgovoren. Po prejemu ovadbe, ki jo poda policija, tožilstvo zahteva uvedbo pripravljalnega postopka. Ta se zoper mladoletnika lahko uvede za vsa kazniva dejanja in samo na zahtevo tožilca. O uvedbi pripravljalnega postopka je obveščen CSD, ki mora v skladu z zakonom o kazenskem postopku pridobiti podatke o mladostnikovi zrelosti, okoliščinah in razmerah, v katerih živi, in vseh drugih okoliščinah, ki se nanašajo na osebnost mladega prestopnika. Brez razgovora s starši in mladostnikom prav tako ne gre, poročilo pa pošljejo sodišču.

Sojenja zaprta za javnost

Drugačne obravnave mladoletniki niso deležni zgolj v fazi preiskave, temveč tudi, ko se v hramu pravice začne sodni proces. Če so sojenja javna (razen za izjeme), se mladoletnikom vedno sodi za zaprtimi vrati, brez navzočnosti javnosti ali predstavnikov sedme sile. Mladoletnik je lahko zaslišan sam, ponavadi pa mu sodišče dodeli zagovornika po uradni dolžnosti, če mu ga ne priskrbijo starši ali skrbniki. Preden mladoletnik sliši, kakšna usoda ga je doletela, sodišče pridobi še mnenje CSD, ki gotovo vpliva na izrečen vzgojni ukrep.

Mladoletnim sodišče ne naloži kazni (te so bolj izjema kot pravilo), ampak sledi vzgojni ukrep. Ti se ne izrekajo zaradi sankcioniranja, temveč zgolj zaradi prevzgoje storilca kaznivega dejanja, da bi v vihravem mladostniškem življenju nečednostim obrnil hrbet in našel pravo pot. Vzgojni ukrep je odvisen od teže kaznivega dejanja in kopice drugih okoliščin. Po izkušnjah sogovornikov, ki se nočejo izpostavljati, so sodišča običajno precej milostna do mladih kriminalcev, saj jim dajo (pre)večkrat »še eno možnost«, četudi kaznivim dejanjem nočejo in nočejo obrniti hrbta.

Pomembna vloga staršev

Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pravijo, da sodišče mladoletniku izreče sankcijo glede na storjeno kaznivo dejanje, starost in čas storitve kaznivega dejanja. Vrste vzgojnih ukrepov so opredeljene v kazenskem zakoniku in so naslednje: ukor (navodila in prepovedi), nadzorstvo organa socialnega varstva (kadar je potreben občasen nadzor, ukrep se izreče za najmanj eno leto in ne za več kot tri leta), vzgojni zavod (kadar sta potrebna stalen nadzor in strokovna pomoč, traja najmanj pol leta in največ tri leta), prevzgojni dom (za težja ali ponavljajoča se kazniva dejanja in kjer dosedanja prevzgoja ni dosegla namena, traja najmanj eno leto in največ tri leta), zavod za usposabljanje, ki se odredi, če je mladoletnik moten v duševnem ali telesnem razvoju, v zavodu pa ostane, dokler je treba, a največ tri leta.

Čeprav bi kdo hitro pomislil, da se lahko mladoletnik, če vzgojni ukrep nikakor ne zaleže, lahko premesti v običajen zapor, to ni dovoljeno.

Da je pri prevzgoji mladostnika poleg vzgojnega ukrepa ključno tudi sodelovanje staršev, se strinjajo vsi strokovnjaki. Prav starši svojega otroka najbolje poznajo, zato lahko z njihovo pomočjo pripravijo ustrezen načrt dela in določijo cilj glede na potrebe in zmožnosti mladoletnika.

Čedalje več nasilnih kaznivih dejanj

Policijska statistika v zadnjih treh letih kaže rahlo povečanje števila kaznivih dejanj med mladimi, predvsem z elementi nasilja. Opažajo, da se mladoletni storilci vse pogosteje, predvsem pa hitreje odločajo za uporabo sile. Preiskovalci imajo težave pri odkrivanju tovrstne kriminalitete, saj otrok, ki je žrtev nasilja vrstnikov, tega ne razkrije zlahka, občasno pa tega ne prijavijo niti starši, ker svojih otrok nočejo izpostavljati.

Vse več kaznivih dejanj med mladimi je povezanih tudi s prepovedano drogo in izsiljevanjem. Čeprav so mnogi še golobradi, znajo biti pri nečednih poslih še kako nasilni in brezkompromisni, kažejo opažanja varuhov reda in miru.

Vesna Drole z generalne policijske uprave pravi, da najstniško nasilje najlaže ugotavljajo in preprečujejo v lokalnem okolju, zato redno sodelujejo s šolami, starši in pristojnimi institucijami. »Usmerjeni smo predvsem v pravočasno odkrivanje novih pojavnih oblik nasilja in zagotavljanje konsistentnosti pri njihovem omejevanju, še posebno kadar imajo škodljive posledice na zdravje in razvoj otrok.«

O pridržanju vedno obvestijo starše

Ko policija pride na sled mladoletnemu kriminalcu, je postopek obravnave in razgovora nekoliko drugačen, kot če se v njihove lovke ujame polnoletni osumljenec. Anton Klančnik z oddelka za mladoletniško kriminaliteto nam je pojasnil, da policija v preiskavi kaznivega dejanja informacije lahko zbira tudi od otrok oziroma mladoletnikov, a je postopek takrat drugačen.

»Ob pridržanju mladoletnega osumljenca vedno obvestimo starše ali skrbnike, razgovor z mladoletnikom pa se opravi v njihovi navzočnosti. Kadar ta ne bi bila primerna zaradi zaščite otroka oziroma njegovih pravic, je o razgovoru obveščen še center za socialno delo. Njegova naloga je zaščita in pomoč otroku, zato je socialni delavec na razgovoru tudi navzoč.«

Preiskovalci razgovor navadno opravijo v prostorih policije, nekoliko drugače je le, če sumijo, da je otrok žrtev, in ne storilec, predvsem kadar sumijo, da je bil žrtev nasilja. Takrat še posebej upoštevajo njegovo občutljivost, zato razgovor, denimo, opravijo tudi v šoli, saj je to zanj znan in varen prostor, ki ne predstavlja dodatne stresne situacije.

Povezane novice

Kaj po vašem mnenju najbolj vpliva na nasilje med mladimi?
14. julij ob 21:00
Če je agresivna celotna družba, potem je razumljivo, da so agresivni tudi mladi, meni publicist Ali Žerdin.
Prijavi sovražni govor