Tiskane izdaje
Ljubljana – Mladoletniki so v 92 odstotkih primerov brez težav kupili alkohol v trgovinah, kažejo rezultati raziskave mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Z ozaveščanjem prodajalk in večjim nadzorom tržnega inšpektorata bi te številke lahko zmanjšali za vsaj tretjino ali celo polovico. Inšpektorat poudarja vlogo staršev ter predlaga zakonodajne spremembe, med njimi dvig starostne meje za nakup alkohola.
Daša Kokole iz mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je pred dnevi predstavila rezultate poročila o dostopnosti alkohola mladim, ki so ga pripravili s fakulteto za družbene vede, tržnim inšpektoratom in ministrstvom za zdravje (MZ). Raziskavo so opravili v Celju, Kranju, Ljubljani in Mariboru, kjer so se pari, sestavljeni iz enega mladoletnika in enega polnoletnika, odpravili v 48 trgovin.
Mladoletnik je k blagajni prinesel pivo, polnoletnik pa je z razdalje opazoval, ali je prodajalec zahteval osebno izkaznico (v tem primeru so jim jo pokazali) in ali mu je pijačo nato tudi prodal. Februarja 2014, ko so se prvič odpravili na teren, so mladoletnikom pijačo prodali v 92 odstotkih primerov. Pri drugem obisku, aprila in maja, je povprečje padlo na 67 odstotkov, vendar je bila to posledica intervencije, ki so jo prej opravili, bodisi s pogovorom z zaposlenimi in deljenjem promocijskega gradiva bodisi z inšpekcijskim nadzorom. Novembra so ponovno poskušali kupiti pivo; uspelo jim je v 84 odstotkih primerov.
»Izkazalo se je, da določeni učinki intervencij so, ampak če ni stalnega nadzora, se nespoštovanje zakona ponovi,« opaža Daša Kokole.
Ozaveščanje prodajalcev o škodljivih posledicah alkohola
Jan Peloza, predsednik Evropske mladinske zveze za alkoholno politiko, meni, da je na tem področju pomanjkljivo zlasti izvajanje zakonodaje, in to zaradi ne najbolj uspešnega inšpekcijskega nadzora. Pri tem opozarja tudi na vlogo prodajalcev, ki se največkrat ne zavedajo učinkov alkohola. Zato bi jih bilo treba ozaveščati, tudi glede, kot pravi, tako banalnih stvari, kot je izračun starosti iz rojstnega datuma na osebnem dokumentu.
Zanimalo nas je, kako pri največjih trgovcih skrbijo za to, da alkohola mladoletnim ne prodajajo, in ali v ta namen morda organizirajo dodatna izobraževanja. V Sparu Slovenija pravijo, da imajo v vseh trgovinah, skladno z zakonom, na vidnem mestu izobešeno obvestilo z določbami zakona o omejevanju porabe alkohola, kjer sta opisani tudi pravica in dolžnost blagajničark, da pregledajo osebne dokumente. »Pri samopostrežnih blagajnah imamo dodatno varovalo, ki v primeru skeniranja pijače zahteva potrditev asistenta, da alkohol kupuje polnoletna oseba.« Podobno so nam odgovorili v Engrotušu in Mercatorju, kjer dodajajo, da imajo zaposleni navodila, naj določila zakona upoštevajo.
Pičlih sedem kršitev na leto
Kako je torej mogoče, da so v Brez izgovora Slovenija dobili takšne rezultate? Odgovore smo iskali tudi pri Tržnem inšpektoratu RS, ki bdi nad prodajo alkohola mlajšim od 18 let v prodajalnah. Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica, opisuje, da vsako leto opravijo vsaj štiri koordinirane akcije takrat, ko je nedovoljena prodaja najbolj verjetna. To je pred zimskimi počitnicami, med maturantsko četvorko, pred koncem šolskega leta in med božično-novoletnimi prazniki. Nadzor poteka tudi zunaj teh akcij. Ker pa poteka z neposredno zaznavo inšpektorja, občasno nastajajo težave z identifikacijo mladoletnikov – če ti ne želijo pokazati osebnih dokumentov – zato pri akcijah sodelujejo s policisti. V zadnjem desetletju so v povprečju ugotovili sedem prodaj alkohola mladoletnim na leto.
Inšpektorica razlaga, da so trgovci dobro seznanjeni z zakonom, prodajalci pa jim pojasnjujejo, da od mlajših, ki kupujejo takšne pijače, zahtevajo osebne dokumente. Vendar so mladi vse bolj izvirni v načinih, kako priti do alkoholnih pijač. »Prepričani smo, da na to vplivajo tudi gospodarska kriza v državi in z njo povezani socialni problemi, vendar je problem alkohola pri mladih vse bolj pereč, zato je nujno treba pospešiti sprejetje sprememb zakona.« Inšpektorat je tako MZ že večkrat predlagal, naj spremeni zakon. Med njihovimi predlogi je dvig starostne meje za nakup alkoholnih pijač na 21 let, uvedba licenc za njihovo prodajo (na MZ bodo o tej pobudi, ki jo je kot učinkovito opredelila Svetovna zdravstvena organizacija, razpravljali prihodnje leto) ter višje kazni, vendar, premikov, kot pravijo, žal še ni. Čeprav se inšpektorji trudijo zaščititi mlade pred škodljivimi vplivi alkohola, Andrejka Grlić dodaja, da so »najprej starši oziroma družina, tisti, ki za to lahko naredijo največ«.
