Mladost ali tradicija za prihodnost gledališča

Na razpis za direktorja Gledališča Toneta Čufarja sta se prijavila dosedanja direktorica Branka Smole in igralec Vid Klemenc.

Objavljeno
12. januar 2016 20.08
Blaž Račič
Blaž Račič
Jesenice – Na razpis za direktorja Gledališča Toneta Čufarja sta prispeli samo dve prijavi, ki ju bodo danes pregledali na jeseniški občini. Prijavila sta se dosedanja direktorica Branka Smole in jeseniški gledališki igralec mlajše generacije Vid Klemenc. O novem direktorju bo predvidoma konec meseca odločal občinski svet.

Branka Smole je na čelu Gledališča Toneta Čufarja že 15 let, največji uspeh pa je po njenem mnenju gledališče v tem času doseglo z ambientalno predstavo Polom, ki so jo po drami Toneta Čufarja odigrali v hali jeseniškega Acronija. Z njo so se uvrstili tudi v spremljevalni program Tedna slovenske drame, a to je bilo pred desetimi leti. Kot dosežek je poudarila še, da so iz srečanja amaterskih gledališč naredili festival amaterskih gledališč, Čufarjevi dnevi namreč veljajo za Borštnikovo srečanje ljubiteljskih gledališč, ter da so v gledališki program vključevali pestro ponudbo.

Smoletova »skrivnostna« glede načrtov

Število abonentov v gledališču z letnim proračunom 335.000 evrov in osmimi zaposlenimi se je v tem obdobju s 150 sprva povečalo na 540, zdaj jih imajo 295. Po besedah Smoletove je to »dokaj realna številka«, čeprav ugotavlja, da gledalci prihajajo predvsem iz občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, manj pa iz občin Radovljica, Bled, Bohinj, kjer bi se lahko jeseniško gledališče bolj uveljavilo. Na pomisleke o šepajoči promociji Branka Smole odgovarja, da pred zadnjo premiero izjemoma ni bilo novinarske konference, za objave o predstavah v medijih pa sta po njenem odgovorna sodelavca. O svojih načrtih za gledališče pa pred izborom ni hotela govoriti.

Pomanjkanje jasne vizije

Gledališki igralec Gaber K. Trseglav, ki je v jeseniškem gledališču nazvoč od mladih let in ki je režiral najnovejšo premiero Samotni zahod, pravi, da do Kranja ni nobenega večjega gledališča, zato bi se morali v jeseniškemu bolj posvetiti gledališki vzgoji in izobraževalni dejavnosti, razvijati lastne igralce in jim omogočiti napredek. V gledališče je treba po njegovih besedah pripeljati mlajšo občinstvo, a pravi, da je to tek na dolge proge. Pravi, da je zadnja leta pogrešal jasno vizijo in da je gledališče s ponudbo ohranjalo le status quo. Da mora biti gledališče bolj progresivno in da mora opozarjati na družbene probleme, meni tudi Smoletova, ki hkrati ugotavlja, da so najbolj obiskane komedije, ki jih je lažje prodati.

Gledališče dobro dela, meni Valentina Gorišek, direktorica uprave na jeseniški občini, ki je o pričakovanjih v zvezi z novim direktorjem dejala le, da si »vsi želimo, da bi gledališče dobro delalo«. Povedala je, da bodo na današnji seji komisije za mandatna vprašanja odprli prispele vloge, lahko pa po njenem mnenju komisija na pogovor povabi tudi še kakšnega kandidata, ki se na razpis ni prijavil.