Tiskane izdaje
Ptujski zavod za turizem (ZT) in mestna občina sta za mesec dni pred občane razgrnila osnutek nove turistične strategije. Pripravilo jo je podjetje Lanara consulting iz Ljubljane. Direktorica ZT Katja Gönc je povedala, da so izvajalce skrbno izbrali; šlo je za naročilo male vrednosti, saj so za strategijo plačali le 10.500 evrov. Dobili pa so zajeten in kompleksen dokument z odlično analizo stanja in razmer in tudi z natančnimi strateškimi cilji.
Tudi večina ptujskih občinskih svetnikov meni, da so smeri nadalnjega turističnega razvoja dobro opredeljene. Ker je pri njenem snovanju na okrogli mizi, delavnicah in posebni anketi izbranih Ptujčanov, ki se spoznajo ali že dolgo delajo v turizmu ali na z njim povezanih področjih, sodelovalo veliko domačinov, gre tudi po tej plati za pomemben dokument, ki je razkril, kakšne korenine ima ptujski turizem in kaj bi iz njih lahko zraslo. "Strategija ima analitični in strateški del in to ni le dokument za naš zavod. Naša bo lahko le koordinacija med njenimi izvajalci. Končni dokument bodo po javni razpravi potrrjevali spet občinski svetniki, pripravili bomo tudi njegov povzetek. Potem pa bo treba pripraviti še izvedbeni načrt, v katerem bo jasno, kdo bi moral opraviti, kaj, za koliko in s čigavim denarjem," razlaga Gönčeva.
V tako bogatem (arhitekturno, dediščinsko, zgodovinsko) mestu je potrebno upoštevati veliko stvari, a potem na spoznanjih ni težko postaviti resnih in pravih ciljev. Osnutek strategije je pri tem dosleden. A njegovi avtorji niso krivi, da se nekatere strateške turistične naloge že desetletja ponavljajo v vsakem naslednjem dokumentu. Štefan Čelan, ki je ducat let vodil občino, je najbolje opisal razmere: "Od leta 1992 sem bil vedno zraven pri pisanju turističnih strategij. Doslej je nastalo že 6 takih dokumentov. Toda usmeritve se niso kaj bistveno spremenile, saj je 80 odstotkov tukaj zapisanega bilo že v prejšnjih. Vsaj pri akcijskem načrtu se bo treba omejiti na tisto, kar je v pristojnosti občine ali turističnega zavoda. Ne moremo pa mi določati, kaj naj bi nekdo drugi naredil namesto nas."
Nova turistična strategija sega v leto 2021; za izhodišče jemlje turistično leto 2015. Za lansko leto nima zbranih turističnih podatkov še niti ptujski ZT. V teh petih (ali šestih) letih naj bi vsako leto na Ptuj prišlo po 10 odstotkov turistov več in namesto 145 tisoč nočitev bi jih zadnje leto bilo že 256 tisoč. To bi zasedenost turističnih postelj s sedanjih 30 odstotkov povečalo na 60; zasedenost postelj bi se torej povečevala z 12-odstotno letno rastjo. Koliko prometa zdaj ustvarijo turisti, še ni natančnega podatka. Brez ptujskih Term in tamkajšnjega največjega hotela v mestu Primusa naj bi po ocenah v 2015 porabili 15 milijonov evrov, kar je za občino s 24 milijonskim proračunom kar zavidljiv podatek. Toda leta 2021 naj bi vsak turist dnevno na Ptuju zapravil po 102 evra in to bi moralo nanesti že preko 26 milijonov.
A nobena dosedanja ptujska strategija se še ni uresničila, ker pač to ni odvisno od nje. Tako kot arhitekt, ki pripravi načrt, ni kriv, če hiša po njem sploh ni zgrajena. Če so podobne naloge v večih strategijah, je še toliko bolj jasno, da bi jih resnično bilo treba začeti opravljati: obnoviti mestno jedro, urediti spomenike, arheologijo, popestriti kulinariko ...
