»Mobilni ostanejo mobilni tudi v nadaljevanju študija«

Ljubljana – Program Erasmus+, ki v sedemletnem obdobju 2014–2020 razpolaga z 14,7 milijarde evrov in je najbolj znan po študentskih mednarodnih izmenjavah, letos praznuje 30 let. Slovenskih študentov, ki se udeležujejo izmenjav, je iz leta v leto več, čeprav se število zaradi vse manjših generacij študentov povečuje le zmerno.

Nekdanji Erasmus se je leta 2014 preimenoval in razširil z namenom, da bi študentom omogočili tudi študij izven držav Evropske unije. Cilj evropskega programa za sodelovanje na področjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, je do leta 2020 podpreti štiri milijone erasmusovcev. Med državami gostiteljicami so med študenti najbolj priljubljene Nemčija, Španija, Portugalska, Avstrija in Češka, pravi Urša Bajželj, svetovalka centra za mobilnost ter evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Med razlogi so primerljivost visokošolskega sistema, priporočila starejših kolegov z izkušnjo, osebna zanimanja, tudi pričakovanje podobne (Avstrija, Češka, Nemčija) ali različne (Španija, Portugalska) kulturne izkušnje.

Zaposlitvene možnosti v tujih podjetjih

Po podatkih evropske komisije je čas, ki ga v tujini v programu preživijo študenti, dobra naložba. Štiriindevetdeset odstotkov uporabnikov meni, da so izboljšali svoja znanja in spretnosti, 80 odstotkov pa, da so si povečali zaposlitvene možnosti.

Namen programa je tudi zmanjšanje brezposelnosti med mladimi, in celo tretjini slovenskih praktikantov je gostiteljsko podjetje v tujini ponudilo delovno mesto, navaja poročilo komisije. Da so slovenski študenti prepoznali vrednost tudi na tem področju izmenjav, opaža tudi Bajželjeva. Statistike CMEPIUS namreč kažejo, da je usposabljanje v tujih podjetjih med slovenskimi študenti vse bolj priljubljeno. Leta 2007 je, denimo, na prakso v tujino odšlo le 174 študentov, leta 2015 pa kar 677.

Del študentov se po končanem študiju svojo poklicno pot odloči nadaljevati v državi, ki jih je na izmenjavi gostila. A v CMEPIUS menijo, da bi se večina študentov želela vrniti v domovino, če bi jih v Sloveniji čakala delovna mesta.

Dekan Filozofske fakultete UL dr. Roman Kuhar pojasnjuje, da se študentje iz izmenjav večinoma vrnejo na matično fakulteto, ker morajo tam zaključiti dokumentacijo o izmenjavi. Hkrati pa program Erasmus+ omogoča mobilnost na vsaki študijski stopnji in Kuhar potrjuje, da se študent, ki je enkrat mobilen, pogosteje odloči ostati mobilen tudi v nadaljevanju študija.

Dušica Vehovar Zajc z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da je med njihovimi študenti, ki se odločajo za izmenjavo, vse več zanimanja za dvojne diplome. Prvo podeli ekonomska fakulteta, drugo pa izbrana partnerska institucija, na kateri je študent študiral, mogoče pa so na vseh stopnjah študija.

Denarja več, a stroški ostajajo

Po podatkih CMEPIUS se največ ljubljanskih študentov za izmenjavo odloči na ekonomski in filozofski fakulteti, sledita jim fakulteta za družbene vede in fakulteta za farmacijo. Z Ekonomske fakultete UL jih v tujino na leto napotijo okoli 250. Po podatkih filozofske fakultete so prek programa Erasmus+ v preteklem študijskem letu v tujino poslali 183 študentov. Na fakulteti za družbene vede jih je v preteklem letu na izmenjavo odšlo 134, nam je pojasnila Nina Erjavec.

Na CMEPIUS dodajajo, da so finančna sredstva za program Erasmus+ sicer iz leta v leto vse večja, a kljub temu sofinanciranje in dotacija Erasmus+ v celoti ne pokrije vseh stroškov izmenjave, kar je tudi vzrok, da se veliko študentov na koncu ne odloči za izmenjavo. Počasnejše povečanje števila študentov, ki se odločajo za mednarodne izmenjave, lahko pripišemo tudi manjšim generacijam študentov v zadnjih letih.