Močan veter hudo prizadel gozdnato Kočevsko

Zaprte ceste, prekinjena elektro oskrba, telovadnica ostala brez strehe.

Objavljeno
12. december 2017 18.43
Streha na tleh.
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Kočevje – Katastrofalni veter, kakršnega na Kočevskem ne poznajo, je v dveh dneh povzročil ogromno škodo: danes zjutraj so bile zaprte praktično vse večje prometnice zaradi podrtega drevja, tako da so še v popoldanskih urah zagotavljali prevoznost vseh cest. Največji problem je podrto drevje, ki ga je ruval in lomil močan veter.

Veter je samo v občini Kočevje razkril okoli 300 hiš, od tega okoli sto v občinskem središču. Poškodovan je bil tudi trgovski center Tuš, ki je ostal brez dela fasade in strehe. Kdaj bo spet odprt, v Tušu ne vedo povedati. Poškodovane pa so tudi številne druge stavbe podjetij, kjer je veter razkrival predvsem strehe in ventilacijske sisteme.

Telovadnica brez strehe

Od večjih stavb jo je najbolj skupila OŠ Stara Cerkev, kjer je veter včeraj ob pol šesti uri zjutraj odnesel streho s telovadnice in razkril okoli 1600 kvadratnih metrov strehe, ki je bila iz kovine in plastičnih kupol.

Policija je takoj zaprla območje zaradi kosov strehe, ki so leteli po zraku in so poškodovali tudi bližnjo stanovanjsko hišo. Kolikšna škoda je nastala na šoli ni mogoče povedati, saj je dež namočil tudi telovadnico, obenem pa je poškodovan tudi vezni del med telovadnico in šolo. V drugem delu šole pa je zaradi poškodovane fasade in strehe zamakalo tudi v galerijo.

Pouka danes ni bilo, odpovedali pa so ga tudi za jutri, ker so ugotovili, da ne dela peč in ne morejo zagotoviti ogrevanja. OŠ Stara Cerkev, ki jo letos obiskuje 270 učencev, večinoma vozačev, je šola, ki je leta 2013 pogorela in so jo januarja 2015 ponovno odprli.

Večji del ozemlja brez elektrike

Poleg neprevoznih cest in razkritih hiš pa so imeli prebivalci največ težav z oskrbo z elektriko, saj je bilo elektro omrežje na območju od Turjaka do Kolpe zjutraj skorajda v celoti prekinjeno. Večji del od okoli 1600 kilometrov omrežja - od tega ga je 560 kilometrov v zemlji -, je bilo v izpadu zaradi podrtega drevja, ki je pretrgalo kable in rušilo daljnovode. Delavci Elektra Kočevje in pogodbeniki so lahko odšli na teren šele potem, ko se je veter že umirjal in ni bilo več nevarnosti za ljudi.

Na območju, kjer je okoli 30.000 prebivalcev, je zjutraj imela elektriko le manjšina - v Kočevju, Ribnici in Sodražici -, drugim pa postopoma, z začasnimi rešitvami, zagotavljajo elektriko. Popoldne so elektriko zagotovili le na okoli 40 odstotkih območja, ker je območje od Turjaka do Kolpe zelo veliko in z izredno razvejanim omrežjem. »Problem je namreč že v pregledu omrežja oziroma v popisovanju napak, ki je na tako velikem območju zelo zahtevno,« pravi Zoran Lebič, vodja PE Elektro Kočevje. Po ocenah Lebiča bodo šele konec tedna vsi prebivalci imeli zagotovljeno elektriko, s tem, da to ne bodo stalne rešitve, ampak začasne. Da bo sistem deloval stabilno, pa bo potrebno - po grobih ocenah - zamenjati tudi 100 do 150 električnih drogov. Letošnja zgodba je precej podobna tisti z žledolomom, ko so nekaterim lahko električno energijo zagotovili šele po desetih dneh, pravi Lebič, ki je v popoldanskih urah dejal: »Trenutno ne moremo reči niti tega, koliko omrežja je poškodovanega.«

Gozdarji: ocen o škodi še ni

Gozdarji ocen o tem, kolikšna je škoda v gozdu, nimajo, ker je bilo včeraj nevarno iti v gozd. Vendar pa so grobe ocene, ki jih imajo, vse prej kot optimistične, pravi Katja Konečnik, vodja kočevskega zavoda za gozdove. Glavni vzrok za presekane cestne povezave in prekinjeno elektro omrežje je namreč drevje, ki ga je močan veter polomil ali izruval, kar pomeni, da je takega drevja po gozdu ogromno: »Nekateri pravijo, da je na določenih območjih vse belo, kar pomeni, da je ogromno polomljenega drevja. Vendar pa bomo pravo oceno o škodi lahko dali šele po pregledu terena.«

Še posebej naj bi bile razmere kritične v pasu, ki naj bi ga močan veter naredil od Gorenja proti Polomu in Seču, potem pa se je usmeril proti Suhi Krajini ali Ribnici.

Južni veter, ki je s svojo neverjetno močjo podiral drevesa in razkrival strehe, je za te kraje neobičajen, pravi Katja Konečnik, ki se strinja s trditvijo, da je do sedaj veljalo, da so obširni kočevski gozdovi tudi zaščita pred večjimi naravnimi katastrofami. Vendar pa je k moči vetra pripomogla tudi velika temperaturna sprememba, saj je, pravi gozdarka, veter premikanje zraka, ki se zgodi ob spremembah višjih temperatur na nižje.

Škodo, ki je nastala v vsega dveh dneh, bodo gozdarji ocenili v prihodnjih dneh. Je pa po prvih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije po vsej državi poškodovanih okoli 500.000 kubičnih metrov drevja, največ škode pa je nastalo na Kočevskem in Koroškem, sledijo pa tudi Zgornja Gorenjska in območja občin Jezersko, Logatec, Idrija, Cerknica in Postojna: »Najbolj pogosto je veter prevračal drevesa smreke, pa tudi jelke in listavce. Veter je drevje podiral in lomil večinoma posamično, v šopih in skupinah ter ponekod tudi ploskovno na večjih površinah. Na Kočevskem in na Notranjskem je veliko poškodovanega drevja na robovih saniranih žarišč podlubnikov.«