Tiskane izdaje
Ljubljana − Naraščanje vodotokov in močan veter sta to noč in današnji dan zelo ohromila Slovenijo. Veliko gospodinjstev je še vedno brez elektrike, ohromljena sta cestni in železniški promet, nekatere šole so danes ostale zaprte.
Po številnih težavah zaradi močnega vetra in dežja včeraj bo danes veter po državi oslabel. A bo do večera v zahodni in severozahodni ter deloma v osrednji Sloveniji padla večja količina padavin, kar bo lahko povzročilo razlivanje rek in povečanje poplavnih območij.
Ker je veter povsod po državi že ponehal, so preklicali opozorilo, naj se ljudje ne zadržujejo zunaj, zdaj pa se bodo posvetili odpravljanju posledic, zlasti pokrivanju odkritih streh, saj so za prihodnje dni napovedane padavine, pa tudi odpravljanju cestnih zapor.
Po vetru na Koroškem strah pred naraščajočimi vodami
Črna na Koroškem, ki je bila več ur odrezana od sveta, je spet dostopna po cesti, znova imajo signal mobilne telefonije in električno energijo. »Odkritih imamo veliko streh, največ težav pa imamo s podrtimi drevesi. Upam, da je z našimi občani vse dobro. Do vseh se nam namreč še ni uspelo prebiti,« pravi županja Romana Lesjak.
V Črni na Koroškem so zaradi varnosti iz dveh stanovanjskih hiš umaknili tri ljudi. Noč bodo preživeli pri sorodnikih. Jutri se bodo lahko vrnili na svoje domove, če se bo voda umaknila z dvorišč.
Na Prevaljah so brez elektrike že od včeraj pozno popoldne. Na terenu je sedem ekip, v katerih so tudi prevaljski gasilci, ki ljudi pozivajo, naj jim pridejo pomagat polniti protipoplave vreče.
Reka Meža je prestopila bregove v Dravogradu, kjer se je prav tako razlila reka Drava na Mariborski ulici. Meža je zaradi padavin zelo deroča, na nekaterih mestih je tudi že prestopila bregove in začela poplavljati glavno cesto skozi Mežiško dolino. Na Prevaljah in v Dravogradu se na poplave že pripravljajo s protipoplavnimi vrečami.
Reke naraščajo zaradi padavin in tudi zaradi taljenja snega. Narašča tudi reka Drava, po podatkih družbe Dravske elektrarne Maribor je reka pri hidroelektrarni Dravograd ob 9.40 dosegla pretok 883 kubičnih metrov na sekundo, v Vuzenici pa 1168 kubičnih metrov na sekundo.
Pod hidroelektrarno Dravograd se reka nevarno približuje hišam. Foto: Mateja Kotnik/Delo
Na upravi za zaščito in reševanje so potrdili, da v reki Meži iščejo osebo, ki je menda v naraslo in deročo reko padla na Prevaljah. Pozneje so preklicali iskanje, ker se je izkazalo, da ni šlo za nesrečo, temveč si je oseba vzela življenje.
Škoda primerljiva z žledom
Močan veter je danes ponoči razkril strehe več deset stanovanjskih blokov in hiš, deset tisoč odjemalcev Elektra Maribor pa je tudi ostalo brez elektrike. Vetrolom električne napeljave je nastajal zlasti na širšem območju Pohorja in Kozjaka, pa tudi na območju Podvelke, Ruš, Rač, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in Sladkega vrha. Na Elektru Maribor škodo ocenjujejo kot zelo veliko in je celo primerljiva z žledom pred tremi leti, popravila so otežena zaradi neprevoznosti cest in težkega dostopa, tako da jim je do dopoldneva uspelo na električno omrežje priključiti le tretjino prizadetih krajanov.
Škodo so utrpeli tudi nekatera šolski objekti, na Srednji prometni šoli Maribor je zaradi razkrite strehe danes odpadel pouk, enako je na Osnovni šoli Brezno-Podvelka. Zaradi močnega vetra je bila zjutraj zaprta Koroška cesta v Mariboru, in sicer tako za promet kot tudi za pešce, saj je grozila nevarnost padanja strešnikov. Štiri drevesa so se podrla v mariborskem mestnem parku, zato je tam do nadaljnjega odsvetovano sprehajanje, številna druga podrta drevesa pa so začasno onemogočila promet na številnih mestnih ulicah, kjer je bilo poškodovanih tudi nekaj parkiranih avtomobilov. Grdo jo je skupila tudi mariborska tržnica, kjer je močno poškodovanih ali povsem uničenih šest dežnikov.
Veter je ponoči podiral drevesa tudi na območju Ruš in Selnice ob Dravi, najhuje pa je bilo v Lovrencu na Pohorju, ki je bil zjutraj odrezan od sveta. Zaradi podrtega drevja so bile zaprte vse ceste, ki vodijo do tega kraja, osnovna šola in vrtec pa sta ostala zaprta. Gasilci so delo začeli že ponoči, vendar jim cest še ni uspelo očistiti, zato v PGD Lovrenc na Pohorju pozivajo vse krajane, naj danes ostanejo doma.
V Bohinju takšnega vetra ne pomnijo
Veter je na območju Bohinja odkril več kot 70 streh, največ v spodnji bohinjski dolini. Takšnega vetra, ki bi povzročil toliko škode, v Bohinju ne pomnijo, je povedal tamkajšnji župan Franc Kramar in dodal, da je bila velika sreča, da v neurju ni bil nihče poškodovan.
Pristojnim službam je uspelo sprostiti promet na cesti od Bleda proti Bohinju.
Po hidroloških podakih Agencije RS za okolje Sava Bohinjka in njeni pritoki močno naraščajo in se razlivajo. Hitro naraščanje se bo nadaljevalo predvidoma do sredine dneva, ob tem pa bo Bohinjka s pritoki poplavljala na izpostavljenih mestih. Tudi Bohinjsko jezero bo nekaj časa še naraščalo. Padavine pa bodo slabele in prehodno ponehale, tako da bodo vodotoki počasi začeli upadati.
Veter se je medtem v nočnih urah, ko so se okrepile padavine, umiril. Kot se je pokazalo, so močni sunki vetra na območju Bohinja v ponedeljek popoldne in ponoči odkril več kot 70 streh in prevrnili nekaj kozolcev. Na srečo pa nobena hiša ni zelo poškodovana, je povedal Kramar. V občini prosijo izurjene krovce za pomoč pri sanaciji. Potrebujejo tudi dvigala s košarami za prekrivanje streh.
Neurje ločilo Preddvor in Jezersko
Gasilci, gozdarji in delavci Gorenjske gradbene družbe so danes zjutraj začeli s čiščenjem ceste med Preddvorom in Jezerskim, ki je zaradi podrtega drevja zaprta že od ponedeljka popoldne. V preddvorski občini, kjer veter ni povzročil večjih težav, so domačini priskočili na pomoč Jezerjanom, ki so ostali ujeti v dolini. Poveljnik preddvorske civilne zaščite Aleš Drekonja je povedal, da so gasilci, gozdarji, delavci cestnega podjetja in posamezniki z razpoložljivo mehanizacijo zjutraj začeli odstranjevati drevesa, ki jih je na cesto v ponedeljek popoldne in ponoči podrl močan veter.
Preddvorska civilna zaščita je v stiku z ljudmi na Zgornjem Jezerskem, kjer so postavili občinski štab civilne zaščite. Del štaba v ponedeljek ni mogel na Jezersko in je zato ostal v dolini, kjer so preddvorska občina, gasilci in domačini poskrbeli tudi za namestitev preostalih Jezerjanov, ki zaradi zaprte ceste in nevarnosti padajočega drevja niso mogli domov.
Šoloobvezni otroci so v ponedeljek zaradi neprevozne ceste ostali v gostišču Kanonir, srednješolci in ena družina pa so prenočili v osnovni šoli v Kokri, kjer so poskrbeli za ležišča in hrano. Medtem ko so številni Jezerjani v ponedeljek ostali v dolini, pa je del preddvorskih gasilcev ostal na Zgornjem Jezerskem, kamor so že v ponedeljek šli pomagat svojim kolegom in kjer danes domačinom pomagajo pri čiščenju ceste v smeri Jezerskega proti Kokri.
Trenutno je največja težava ta, da ni elektrike in so pretrgani tudi telefonski vodi, zato je komunikacija otežena, je pojasnil Drekonja. Z Jezerskega sicer poročajo o kar nekaj poškodovanih in odkritih strehah ter tudi podrtih dimnikih.
Na Barju pričakujejo razširitev poplavnih območij
Tudi na 35 lokacijah v Mestni občini Ljubljana hitijo odstranjevati posledice močnega vetra, ki je podiral drevesa in odkrival strehe. Kot je pojasnil vodja ljubljanskega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus, so drevesa že odstranili, predvidoma do popoldneva pa bodo končali tudi prekrivanje streh z zaščitno folijo.
Večina poti na Rožnik je zaradi podrtih dreves neprehodnih. Čiščenje se bo začelo predvidoma danes, dela bodo potekala več dni, zato z Mestne občine sprehajalce opozarjajo, naj se temu območju v tem času izogibajo. Prvič po dograditvi se je pričel polniti tudi zadrževalnik Bdrnikova na območju Brda. Ker so padavine napovedane tudi za prihodnje dni, bi se območje razlivnih vod v naslednjih dneh še precej povečalo.
Ljubljanica poplavlja na območju Ljubljanskega barja in Vrhnike, ni pa za zdaj ogrozila objektov. Ker deževje še ne bo ponehalo, Kus pričakuje, da se bodo čez dan, ponoči in v sredo dopoldne poplavljena območja razširila.
V Cirkovcah veter odkril streho šole
Nekaj pred 5. uro zjutraj je močan veter razkril streho na Osnovni šoli Cirkovce, kjer sicer izvajajo tudi predšolsko varstvo. Gasilci že opravljajo svoje delo, ravnateljica Ivanka Korez je povedala, da so danes v šoli odpovedali pouk.
Kot je pojasnila Korezova, je s prizidka šole močan veter odnesel okoli 200 kvadratnih metrov pločevinaste strehe, ki jo je prek celotne šolske stavbe vrglo na šolsko dvorišče. Tam jim je polomilo nekaj plošč steklenega atrija, zato so odpovedali pouk za nekaj več kot 200 učencev. Za najnujnejše primere predšolskih otrok so vrtec uredili v varnem delu zgradbe, a so se vsi starši odločili otroke obdržati doma.
Močan veter je odkril streho na osnovni šoli v Cirkovcah. Foto: Tadej Regent/Delo
Zaradi podrtih dreves je na Gorenjskem zaprto veliko cest, med njimi tudi cesti do Jezerskega in Bohinja. Močan veter je odkril veliko streh in povzročil težave tudi na električnem omrežju. Prave posledice se bodo pokazale šele danes, ko bodo gasilci in delavci začeli vzpostavljati prometne povezave.
»Večjih težav ponoči vendarle ni bilo, je bilo pa vse na meji,« je povedal poveljnik štaba za Severno Primorsko Samo Kosmač. Terenske ekipe so v pripravljenosti povsod zaradi naraslih voda in predvsem vetrolomov na Idrijskem, Cerkljanskem, črnovrški planoti in na Bovškem. Brez električne energije je trenutno 1600 odjemalcev in 110 transformatorskih postaj. Štab se bo še dopoldne sestal z meteorologi agencije za okolje (Arso), da bi se lahko še bolje pripravili na morebitne nevšečnosti. »Polnimo vreče in čakamo. Predvsem v večernih urah napoved ni dobra,« je dejal Igor Benko, poveljnik ajdovske civilne zaščite (CZ). Opozorilni pretok vode so dosegle reke Soča, Tolminka, Idrijca, Nadiža, Učja in Vipava.
Z močnim vetrom so imeli to noč precej težav tudi na Bovškem, Idrijskem in Cerkljanskem. Po informacijah regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko je veter lomil drevesa in odkrival strehe, v Otaležu so ostali brez električne energije. Včeraj zvečer so zaradi podrtega drevja in zemeljskega plazu zaprli cesto Šmarje-Dragonja. Glede na napovedi obstaja nevarnost, da se bo sprožil še večji plaz, po napovedih je možen premik okrog 200 kubičnih metrov zemlje. Do nadaljnjega bo tako cesta zaprta za ves promet.
Od sinoči in vse do zgodnjih jutranjih ur je orkanski veter na ceste podiral električne vode in drevesa po vsej Savinjski regiji ter zaustavljal promet, gasilci pa so podrta drevesa odstranjevali. Tako so morali po polnoči posredovati na Gomilskem v občini Braslovče, v Primožu pri Ljubnem, v Dobravi v občini Zreče ... Malo pred tretjo uro zjutraj je v Laškem veter podrl električna droga, ki sta se naslonila na drevje in povzročila iskrenje. V Taboru v občini Tabor je razkrilo del strehe stanovanjske hiše. Drevje pa je še naprej padalo. Gasilci so morali podrta drevesa razžagati in odstraniti s cestišča tudi v Tepanjah in na cesti Dramlje−Šentjur.
Ponoči je močan veter pri dnu prelomil tudi 16 metrov visoko novoletno jelko sredi Titovega trga v Velenju in jo podrl. »Še danes bodo izvajalci isto novoletno jelko ponovno postavili, bo pa približno dva metra nižja,« je povedala Maša Kočevar z mestne občine. Pri tem bodo morali zamenjati tudi uničeno razsvetljavo in novoletne okraske na njej.
Močan veter je zlomil tudi novoletno jelko na Titovem trgu v Velenju. Foto: MO Velenje
Zaradi vetra je na Notranjskem najhuje na Cerkniškem in v Loški dolini, kjer je odkrilo kar precej streh, območje je poplavljeno, nekatere ceste so zaprte.
»Na območju Postojne je nekaj manj obvladljivih zadev, sicer so na delu gasilci in cestni delavci. Na območju Ilirske Bistrice so težave tudi z elektriko, prav tako je močan veter odkril nekaj streh, podrl nekaj dreves, enako velja tudi za območje sežanskega Krasa,« je pojasnil poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Štefan Majcen. Majcen se je z ekipo odpravil v Cerknico, da se s pristojnimi dogovorijo glede pomoči. Za zdaj nobena občina ni prosila za dodatno pomoč. Povsod so aktivirani civilna zaščita, gasilci pa tudi nekatera cestna podjetja. Na terenu so bili vso noč, zdaj se na teren odpravlja druga izmena, je še dodal Majcen.
V Cerknici se je sestal štab civilne zaščite za Cerknico, ki je ugotovil, da je najbolj ogroženo območje Rakeka, kjer je orkanski veter odkril strehe na več kot 50 objektih, je za STA dejal Matjaž Knap iz Prostovoljnega gasilskega društva Cerknica.
Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek in tamkajšnji vrtec sta trenutno brez električne energije. Na Elektru Ljubljana so jim zagotovili, da jo bodo znova zagotovili v roku dobre ure. Kljub temu šola in vrtec normalno delujeta, ravnateljica šole je namreč prilagodila pouk, obroki so zagotovljeni, prav tako je zagotovljeno varstvo otrok v vrtcu, je dejal.
Na območju Cerknice je po njegovih navedbah poškodovanih streh manj, odkrilo je okoli 20 objektov. A je zaradi podrtega drevja zaprtih nekaj lokalnih cest. »Zdaj se pripravljamo na poplave, ki že grozijo območju Cerknice. Prihaja padavinski val, zato se že organiziramo za protipoplavno zaščito, kajti vidimo, da se dviguje gladina Cerkniščice,« je dejal. Veter na tem območju se je namreč umiril, a začelo je že močno deževati. »Zaščitili bomo najnujnejše, za drugo pa počakali na ugodnejše razmere, kajti dokler je življenje gasilcev ogroženo, ne gremo v akcijo,« je še dodal Knap.
Močno poškodovana osnovna šola v Stari Cerkvi
V Kočevju je odkritih ali močno poškodovanih čez sto streh oziroma objektov. »Na območju celotne občine pa glede na prejete klice trenutno ocenjujemo, da je poškodovanih čez tristo objektov, večinoma stanovanjskih,« je povedala Katja Godeša s kočevske občine. Najbolj so prizadeta območja med Šalko vasjo in Trato ter Stara Cerkev. Zaradi poškodovanega ostrešja na osnovni šoli v Stari Cerkvi in odkrite strehe na telovadnici je pouk danes odpadel.
Orkanski veter je poškodoval tudi streho na objektu zavoda za zaposlovanje. Ker sta poškodovana streha in pročelje objekta, je trgovina Tuš danes zaprta. Na širšem območju Kočevja je zaradi podrtih dreves in odstranjevanja preprek zaprtih več cest, in sicer Žlebič−Pijava Gorica, Kočevska Reka−Gotenica−Dolenja vas, Livold−Fara in Livold−Brezovica−Predgrad. »Veter se umirja, začelo pa je deževati,« je dejala Godeševa.
Ponoči je neurje popolnoma razkrilo telovadnico OŠ Stara Cerkev. Foto: Simona Fajfar/Delo
»Mi znamo reševati in pomagati ljudem, ko jih prizadenejo poplave, visok, sneg in žled, toda pred takim orkanskim vetrom, kakor nas je prizadel to noč in v zgodnjih jutranjih urah, smo povsem nemočni,« je za spletno Delo povedal poveljnik območnega štaba civilne zaščite Kočevje Antun Gašparac.
Gasilci so od včerajšnjega poznega popoldneva do danes zjutraj intervenirali v sto primerih. Na cesti od Ribnice do Kočevja skoraj ni stanovanjske hiše, s katere ne bi odletelo nekaj strešnikov. V podjetniškem centru je s streh zmetalo celo betonske strešnike. Veter se je dobesedno poigraval tudi z aluminajsto kritino na šoli v Stari Cerkvi, ki je letela po zraku. K sreči ni bil poškodovan noben vaščan. Pravi, da je veter zdaj malce popustil, da so vse razpoložljive ekipe na terenu in rešujejo, kar se rešiti da, in odpravljajo posledice neurja, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši Kočevci.
»Cestni delavci novomeškega CGP so na terenu, kočevska komunala in tudi elektrikarji. Zmanjkalo je elektrike in zato imamo velike težave tudi s preskrbo s pitno vodo, kar poskušamo reševati z agregati,« je povedal sogovornik. Zdaj gasilci rešujejo telovadnico v Stari Cerkvi, da ne nastane še večja materialna škoda, zato so parket zaščitili s folijo in napravili nekakšen bazen, iz katerega črpajo vodo. S kočevske občine so sporočili, da zavarovalnica že ocenjuje škodo, ki je nastala na Osnovni šoli Stara Cerkev.
Šestan: Vremenske ujme največ težav povzročile na zahodu države
Zaradi vremenskih razmer, ki so povzročile precej škode in težav po večjem delu države, se je dopoldne sestal republiški štab za civilno zaščito. Kot je povedal njegov poveljnik Srečko Šestan, so razmere najslabše v zahodnem delu Slovenije.
Šestan je povedal, da je veliko težav še vedno s prevoznostjo cest zaradi podrtih dreves, posledice pa odpravljajo.
Na Bovškem je več težav zaradi poškodovanih objektov, v Zgornji Savinjski dolini je podobno predvsem od Gornjega grada do Ljubnega ob Savinji, pa tudi v Bohinju je po Šestanovih besedah poškodovanih okoli 60 objektov.
Na sestanku štaba v operativni sestavi jim je predstavnik Arsa predstavil napovedi za prihodnje dni, te pa za zdaj kažejo, da bo težav glede vodotokov vseeno nekaj manj, kot je kazalo še pred dnevom ali dvema.
Na tisoče gospodinjstev brez elektrike
Zaradi posledic močnega vetra je po Sloveniji še vedno brez električne energije več kot 30.000 gospodinjstev. Največ na območju Elektra Ljubljana, kjer je bilo ob 10. uri brez elektrike še 19.204 gospodinjstev, nekaj manj kot zgodaj zjutraj. Poleg ljubljanskih imajo največ dela zaposleni v elektrodistribucijskih podjetjih v Celju in Mariboru.
Po podatkih Elektra Ljubljana, ki poleg Ljubljane z okolico pokriva tudi območje Kočevja, Novega mesta in Trbovelj, je na tem območju trenutno brez električne energije 19.204 gospodinjstev oziroma 626 transformatorskih postaj. Na Kočevskem je brez elektrike 9344, na območju Ljubljane z okolico pa 9717 gospodinjstev.
Na območju Elektra Maribor je ponekod izredno močnan veter čez noč povzročil vetrolom zlasti na širšem območju Pohorja in Kozjaka, zaradi česar je brez električne energije še 5400 njihovih uporabnikov.
Odpravo poškodovanega omrežja otežujejo neprevozne ceste in nedostopen teren, prve ocene pa kažejo, da so razmere v nekaterih legah primerljive tistim ob katastrofalnem žledolomu leta 2014.
Na območju Elektra Celje je zaradi orkanskega vetra in podrtih dreves brez elektrike skupaj okoli 7000 odjemalcev, od tega 4638 na Koroškem, 1075 na območju Šaleške doline ter 1199 na širšem celjskem območju.
Na območju Elektra Primorska prav tako še vedno odpravljajo težave zaradi izpadov električne energije v celotni Idrijsko-cerkljanski regiji ter v Zgornjem Posočju in na Črnovrški planoti. Brez elektrike je trenutno še vedno okoli 1600 odjemalcev oziroma 110 transformatorskih postaj. Na Pivškem so morali na Mašunu delavci namestiti agregat, ker je dostop do okvare otežen. Ker se veter umirja, naj bi kmalu odpravili večino težav.
Še nekaj več kot tisoč gospodinjstev pa je zaradi orkanskega vetra brez elektrike tudi na območju Elektra Gorenjska. Prekinitve povzročajo težave predvsem prebivalcem višjeležečih krajev okoli Tržiča, Radovljice, Kranja in Kranjske Gore.
Na več šolah odpoved pouka
Zaradi vremenskih razmer je pouk odpadel po nekaterih šolah, drugod pa poteka v okrnjeni obliki. Pouk ne poteka v podružnici Remšnik Osnovne šole Radlje ob Dravi, podružnici Kočevska reka Osnovne šole Ob Rinži, ter v podružnicah Sveti Duh na Ostrem Vrhu in Gradišče na Kozjaku Osnovne šole Selnica ob Dravi. Zaprti so tudi trije vrtci.
Zaradi izrednih vremenskih razmer in njihovih posledic sta do nadaljnjega zaprti podružnična osnovna šola na Jezerskem in tamkajšnji vrtec. Zaradi neurja danes pouk odpade tudi v bohinjski osnovni šoli v Bohinjski Bistrici in podružnični šoli v Srednji vasi.
Za danes je odpovedan pouk na osnovni šoli v Dravogradu in podružnici na Ojstrici ter v Breznu, po poročanju Koroškega radia pa tudi v Črni na Koroškem.
Zaradi odkrite strehe bo danes zaprta tudi srednja prometna šola v Mariboru, iz istega razloga je danes odpadel pouk na osnovni šoli Cirkovce.
Podor v Čolnišču
Kakšnih trideset kubičnih metrov velika skala, ki se je pozno sinoči zrušila na cesto Zagorje−Čolnišče na odseku pod vasjo Čolnišče, je zaprla cesto za ves promet. Cesta je še vedno zaprta, obvoz je prek Zasavske Svete gore. Šolski avtobus ne vozi, kako bo s šolskim prevozom jutri in v prihodnjih dneh, javljajo z občine Zagorje, bodo šole pravočasno obveščene.
Podor v Čolniščah. Foto: Komunala Zagorje
Po ogledu mesta podora so v Zagorju ugotovili, da skalna gmota, ki se je zrušila na cesto, v obsegu meri vsaj sto kubičnih metrov. Pristojne službe v Zagorju si prizadevajo čim prej urediti obvozno pot, tako da bi promet lahko stekel že jutri, v sredo. Toda šolski avtobus tudi jutri še ne bo vozil. Sanacija območja bo trajala dlje časa, zato je trenutno edina rešitev intervencijska ureditev obvozne poti na tem odseku, za katero je dal odredbo poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Sandi Grčar.
Z območja pod Zasavsko Sveto goro se v Zagorje ali v Šentlampert vozi kar 90 šolarjev, ki so morali danes ostati doma. Pobočje nad skalnim podorom so si že ogledale strokovne službe in geološki izvedenec. Skupaj bodo ocenili, ali razmere na pobočju dovoljujejo začetek sanacije, da bi lahko cesto čim prej odprli. Skala je uničila varovalne mreže, ki so bile na tem odseku nameščene po žledolomu. Ocenjujejo, da bo odstranjevanje skale zelo zahtevno, morda jo bo treba celo minirati, pravi Sandi Grčar, poveljnik štaba civilne zaščite.
Poplave do konca tedna, nato hladnejše in stanovitnejše vreme
Zaradi močnih padavin so nekatere reke prestopile bregove, danes bo pestro na Gorenjskem in v zgornjem Posočju, sledile bodo poplave na Škofjeloškem, v Podravju in na Ljubljanskem barju. Trajale bodo do konca tedna. Po napovedih Braneta Gregorčiča se bo vreme umirilo v nedeljo, sledilo bo predvidoma stanovitnejše obdobje.
Hidrolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Janez Polajnar je v današnji izjavi za medije dejal, da že poplavlja Sava Bohinjka s pritoki, čez dan bo poplavila tudi Sava v svojem srednjem in spodnjem toku. Prva razlivanja Save so se že začela v Litiji, čez dan se bodo še stopnjevala.
Tudi Soča bo poplavljala v srednjem toku na izpostavljenih mestih. Njen pretok se je v zgornjem delu toka ustalil, a bo ta voda podnevi še odtekala proti Solkanu oziroma državni meji. Ponovno narašča tudi reka Vipava, Polajnar pričakuje, da se bo razlila na podobnih območjih kot v ponedeljek.
Vztrajno narašča poplavna gladina na Ljubljanskem barju, tam se voda kopiči in se bo tudi v prihodnjih dneh. »Tam pričakujemo razlivanja tudi v nekoliko širšem obsegu, kot je to običajno. Jutranja nevihta in močni nalivi pa so povzročili tudi hitro naraščanje rek in manjših rek v okolici Ljubljane, zlasti Gradaščice. Sovpadanje visoke Ljubljanice in Gradaščice lahko čez dan povzroči težave tudi na jugovzhodu Ljubljane,« je opozoril.
Zadrževalni nasip pri Tehnološkem parku v Ljubljani. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Čez dan bodo poplavile tudi reke na Škofjeloškem, močno je narasla tudi reka Drava. Ob tretji uri zjutraj so začeli z obratovanjem po sistemu visokih voda, tako da se bo razlivanje Drave na spodnjem toku začelo danes čez dan ali konec dneva.
V prihodnjih dneh bodo poplavljale zlasti kraške reke, to je Krka s pritoki. Krka bo v manjšem obsegu začela poplavljati že danes, poplavljene površine pa se bodo predvidoma do sobote ali nedelje še nekoliko povečale.
»Pretoki rek so veliki, niso pa rekordni. Zlasti Sava Bohinjka in Sava v srednjem toku bo danes imela enega večjih pretokov. Tudi Soča ima pretok, ki ni rekordno velik, največji je bil leta 2012. Nekoliko manj vode je, pa vseeno še vedno je voda, ki ni običajna in se zgodi na nekaj let,« je dodal Polajnar.
Predvsem pa se bodo povečale površine ojezerjenih polj na Notranjskem krasu, torej na Cerkniškem in Planinskem polju. »Za zdaj ne pričakujemo ekstremnih dvigov, pa vendar lahko na izpostavljenih mestih voda v prihodnjih dneh, zlasti ob koncu tedna, tudi povzroči težave,« je dejal.
|
Vir: Arso
Mejni prehod Gruškovje ponovno odprt
Glavna cesta proti mednarodnemu mejnemu prehodu Gruškovje, ki je bila zaradi plazu zaprta za ves promet, je spet v celoti odprta, prav tako odsek podravske avtoceste od Dražencev do Podlehnika, navajajo na prometno-informacijskem centru. Še vedno pa je gost promet z zastoji do priključka Draženci preko Puhovega mostu na Ptuju. Zaradi nočne sprožitve plazu na regionalni cesti okoli 300 metrov pred mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje je bila več ur zaprta glavna cesta od Podlehnika do Gruškovja ter tamkajšnji mednarodni mejni prehod. Policisti so promet preusmerili na mejna prehoda Zavrč in Leskovec.
Za sanacijo plazu je poskrbelo Cestno podjetje Ptuj, morali so odstraniti nekaj nevarnih dreves, ki so ob močnem vetru ogrožala promet. Plaz ni imel večjih razsežnosti, na cesto je nanosilo okoli sto kubičnih metrov zemlje, ki so jo odstranili.
Mejni prehod Gruškovje. Foto: Tadej Regent/Delo
Zaprte številne ceste
Zaradi podrtega drevja je zaprta tudi glavna cesta Kočevje−Ljubljana med Ribnico in Pijavo Gorico ter številne druge. Na Policijski upravi Ljubljana prebivalce na tem območju pozivajo, naj se umaknejo na varno in ne stojijo v koloni, dokler nevarnost podiranja drevja ne bo mimo.
Razmere na slovenskih cestah lahko spremljate na TEJ POVEZAVI
Enako svetujejo tudi prebivalcem na drugih območjih, kjer veter podira drevesa. Kot so sporočili s PU Ljubljana, so intervencijske službe na delu, vendar so na posameznih mestih, kjer je zaradi nevarnosti novih padcev dreves intervencije zaradi varnosti ustavljene.
Glavna cesta do Tolmina je zaprta zaradi narasle reke Soče. Foto: Blaž Močnik/Delo
Na Koroškem so zaprte naslednje ceste Puščava−Lovrenc na Pohorju, Ribnica na Pohorju−Podvelka, Kotlje−Slovenj Gradec, Dravograd−Bukovje−Trbonje, na Kamniško Savinjskem območju Solčava−Logarska dolina, Črnivec−Kranjski Rak−Luče, Solčava−Sestre Logar in cesta čez prelaz Pavličevo Sedlo.
Dolenjsko, Kočevsko in Notranjsko območje Kot−Grgelj−Fara, Štalcerji−Kočevska Reka, Željne−Rog−Baza−Podturn in Ivančna Gorica−Krka pri odcepu za Znojile.
V osrednji Sloveniji in Zasavju so popolne zapore na cestah Ig−Rakitna, Logatec−Rovte−Žiri pri Petkovcu, Logatec−Laze, Gorenja vas−Horjul, Jevnica−most čez Savo, na cesti Zagorje−Trbovlje je polovična zapora.
Zaradi nevarnosti snežnih plazov je cesta čez prelaz Vršič zaprta.
Na Primorskem so zapore na cestah Most na Soči−Tolmin pod Ključem, Koper−Šmarje−Dragonja in Kalce−Podkraj−Col, na Vipavskem pa Miren−Renče, Renče−Britof, Zalošče−Saksid, Preserje−Potoče in Batuje−Preserje.
Zaprta meddržavna cesta za v Istro
Meddržavna cesta v hrvaško Istro je na odseku med križiščem Šmarje in Dragonjo povsem prekinjena in nihče ne ve, koliko časa še bo. Povsem lahko bo to trajalo še teden dni. Policisti preusmerjjao ves tranzitni promet skozi Lucijo in na mejni prehod Sečovlje. Toda tudi v Sečovljah razmere niso povsem gotove. Včeraj je bila tam cesta poplavljena (in zaprta), danes je v času našega poročanja odprta. Toda dežja bo še nekaj. Poveljnik Civilne zaščite Piran Egon Štibilj je povedal, da je vremenska napoved za prihodnje dni ugodnejša, kot je bila.
Na cesti Koper−Dragonja se je na nekajstometrskem odseku po križišču za Šmarje in pred Dragonjo, na odsek, kjer so sicer trije vozni pasovi, sprožilo več plazov, nekje so zaprli kar dva vozna pasova. Zaradi razmočene zemlje in dežja obstaja nevarnost, da se na cesto sproži še vsaj 200 do 300 kubičnih metrov zemlje. Zato je omenjena cesta zaprta od ponedeljka popoldne. Ves promet preusmerjajo prek Lucije in Sečovelj v hrvaško Istro.
Težave tudi v železniškem prometu
Proga Kranj−Ljubljana je za zdaj zaprta. Predvsem med Škofjo Loko in Medvodami se je na progo podrlo več dreves, ki so močno poškodovala vozno omrežje. Za lokalne potniške vlake je organiziran nadomestni avtobusni prevoz med Kranjem in Ljubljano, za mednarodne vlake pa med Ljubljano, Jesenicami in Beljakom.
Zaprta je tudi koroška železniška proga med postajama Ruta in Prevalje. Organizirani so nadomestni prevozi z avtobusi.
Proga Podbrdo−Bohinjska Bistrica je zaradi visoke ravni vode v Bohinjskem predoru zaprta. Za zdaj nadomestni prevozi niso organizirani.
Zaradi odstranjevanja posledic poškodb, ki jih je povzročilo drevje na progah, bodo danes potniški vlaki imeli zamude.
Vir: Arso
Sicer sta močan veter in dež že včeraj po državi povzročala številne težave. Zaradi podrtih dreves in plazov so bile zaprte nekatere ceste, številna gospodinjstva so ostala brez elektrike. Na Obali so narasle vode zalile številne objekte in ceste, močan veter je odkrival strehe in podiral drevesa na Notranjskem in Kočevskem.
Zaradi večjih količin padavin v zadnjih dneh in napovedanih padavin je v zahodni in južni Sloveniji povečana verjetnost proženja zemeljskih plazov, opozarjajo na Geološkem zavodu Slovenije. To se lahko zgodi tudi v preostalih predelih Slovenije. Verjetnost plazenja zemlje se bo povečevala sorazmerno s količino padavin.
Cerar obiskal Bohinj in zagotovil pomoč
Predsednik vlade Miro Cerar je danes obiskal Bohinj, ki ga je neurje močno prizadelo. Občini in ostalim prizadetim območjem je zagotovil takojšnjo pomoč in poudaril, da je zdaj najbolj pomembno, da se zagotavlja varnost ljudi in preprečuje nastajanje še večje škode.
»Ugotavljam, da je praktično skoraj celo Slovenijo močno prizadelo neurje v različnih oblikah. Soočeni smo s hudimi poplavami in hudim vetrom, tudi orkanskim na določenih mestih. Marsikje je prišlo do izpada elektrike in zemeljskih plazov. To je res precej zahtevna, tudi tragična situacija za mnoge ljudi in dele Slovenije,« je dejal Cerar, ki se je zato danes odločil, da ne gre v Pariz na podnebni vrh.
Pohvalil je civilno zaščito, ostale vladne službe, gasilce, prostovoljce, lokalne oblasti in vse tiste, ki se trudijo, da bi pomagali ljudem, da bi odvrnili od njih nevarnost za njihova življenja in zdravje ter nadaljnjo premoženjsko škodo. »Naloga vlade je, da v prihodnjih dneh, ko bodo še grozile poplave in mogoče tudi zemeljski plazovi, skrbimo za ljudi,« je izpostavil premier in dodal, da bodo nastalo situacijo v sredo obravnavali tudi na seji vlade.
Potem ko bo zagotovljena varnost, bodo v prihodnjih dneh analizirali, kakšna škoda je nastala, je pojasnil Cerar. Kot je poudari, je sedaj, glede na izzive, ki jih ima vlada pred seboj, čas, da drži skupaj in da »za hip pozabimo na prihajajoče volitve«.
Ključno je, da se zavaruje ljudi, da se zagotovi dobava električne energije in da se življenje spet lahko vrne v normalne tirnice ter se lahko tudi otroci vrnejo v šolo, je izpostavil Cerar, ki ga je precej prizadela videna škoda v Bohinju. Danes pa naj bi obiskal še Jezersko in Kočevje.
Ste trenutne vremenske razmere ujeli v vaš fotografski objektiv?
Pošljite nam jih na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.