Mozaik od školjke do Spectruma

Trbovlje - Trbovlje niso ravno mesto mozaikov, so pa na najboljši poti, da to postanejo. Znamenitemu Pregljevemu »klasičnemu« mozaiku iz muranskega stekla na južnem pročelju trboveljskega Delavskega doma se je danes pridružil mozaik Severine Trošt Šprogar, akademske likovnice iz Zasavja, ki je ob pomoči osemnajstih parov rok prostovoljcev in zaposlenih ter dijakov na Srednji tehniški in poklicni šoli (STPŠ) v Trbovljah dodala »zrno« sodobni mozaični umetnosti.

Stopnišče STPŠ krasita dva mozaika, velika po petnajst kvadratnih metrov, ki dajeta obiskovalcu že od daleč vedeti, kam je prišel: med tehnike. Mozaika sta namreč sestavljena iz elementov, ki določajo učni proces šole, s katere so v dobrih petdesetih letih prišle generacije elektro- in strojnih tehnikov, zadnja leta pa tudi računalniških strokovnjakov. V mozaiku so vkomponirana vezja, tipkovnica najstarejših računalnikov Spectrum, nosilci zvokov, diktafoni in mobilne naprave, cevi, orodja in zobniki, ostanki keramičnih ploščic, stekla in ogledal, marmorja in kamna skupaj z mini rudarsko svetilko. Začetek mozaika se, tako kot življenje na zemlji, začne pri školjki ...

Ljudje in zasavski podjetniki, med njimi predvsem kamnoseki in steklarji, so k mozaikoma prispevali za manjši kamion materiala. »To sta mozaika z dušo. Dijaki so obstali, ko so ju prvič videli. Njihov 'kul' je povedal vse,« je navdušena Marjetka Bizjak, ravnateljica, Šprogarjeva pa jo dopolni: »V mozaika smo skrili tudi meditacijo, ki bo delila dobro energijo šoli in okolici.« Šprogarjeva v šali dodaja, da so se skoraj zagotovo zelo približali tudi neformalnemu rekordu: prvi mozaik so dokončali v treh, drugega v dveh dneh: »Tisti, ki polagajo keramične ploščice, bodo znali izračunati naš trud ...«

Ideja o mozaiku je umetničina, odobritev zanj je bila - ravnateljičina. »Vedeli smo le, da kakšna figuralika ali mandala ne bi bili ravno ustrezni za šolsko stopnišče. In smo precej sramežljivo vprašali Šprogarjevo, ali ima morda kakšno skico tistega, kar kani narediti,« pripoveduje Bizjakova. »Neka skica je na začetku celo obstajala, a se je zelo hitro izgubila. Vse te generacije, od četrtega do 80. leta, ki smo mozaik pomagale ustvarjati, pa smo se v njem preprosto medgeneracijsko zlili v eno,« pojasnjuje Šprogarjeva.

Mozaik so poimenovali Medgeneracijsko sodelovanje ustvarja prihodnost, ekipa, ki ga je ustvarila, si je nadela ime Mozaik, Bizjakova pa jim tudi v resnici napoveduje prijazno usodo. Trbovlje lahko obiskovalcem poslej poleg sijajnega Pregljevega mozaika na ogled ponudijo tudi sodobno različico »mouseios«, s katerimi so stari Grki krasili tla, Rimljani pa tudi stene in stropove. In naslednji korak? »Manjši prenosni mozaiki,« kot da je digitalno »mozaičenje« samoumevno, napove Šprogarjeva.