Tiskane izdaje
Ljubljana – Tistim, ki so se lani z ustavnimi pritožbami obrnili na ustavno sodišče, je uspelo samo v treh odstotkih zadev. Ali takšna statistika napoveduje tudi (ne)uspešnost pritožb treh obsojenih v zadevi Patria? Seveda ne. Pove pa, da naše pravosodje ne dela zelo slabo.
Tako pravi predsednik ustavnega sodišča (US) Miroslav Mozetič, ki je danes predstavil delo ustavnega sodišča v preteklem letu. To je 2014 res rešilo manj zadev, a se je ukvarjalo z vsebinsko zahtevnejšimi primeri. Mednje (od šestdesetih zahtevnejših) spadajo zakon o nepremičninskem davku, uklonilni zapor in financiranje zasebnih osnovnih šol.
Približali so se mejam zmogljivosti
»Ne glede na številke sem prepričan, da smo lani, ki je bilo politično precej razgibano leto, svojo nalogo opravili uspešno. Sprejeli smo kar nekaj vsebinsko pomembnih odločitev na različnih področjih. Če k temu prištejem še obrazložene sklepe, sem prepričan, da smo se približali mejam naše zmogljivosti,« je delo US strnil njegov predsednik.
Svoje videnje dela deveterice sodnikov je začel z iskrico, ki jo je v ponedeljek prebral v enem od slovenskih dnevnikov: če vam premik ure povzroča težave, se obrnite na ustavno sodišče. Razložil je, da je iskrica, ki mu je bila všeč, zelo povedna. Njeno sporočilo je lahko različno: poziv ljudem, naj se čim večkrat obrnejo na US, saj ti »škrlatniki« nimajo kaj resnega početi; lahko je izraz zaupanja v delo US kot zadnje utrdbe v boju z drugima dvema vejama oblasti; lahko kaže omalovaževanje; lahko je izraz nevednosti, kaj so človekove pravice, ali načrten poskus svoje povsem zasebne interese spremeniti v ustavno varovane pravice.
»Me pa vedno bolj skrbi, da nam ta in podobne iskrice hočejo povedati, da je v naši skupnosti nekaj hudo narobe. Da pozabljamo, če nismo že pozabili, na vsa tista vrednostna izhodišča ustave, ki bi jih morali imeti za temelj družbenega urejanja in medsebojnih odnosov. Od tod izvira vrsta problemov, ki jih ne znamo ali nismo sposobni rešiti, ali še slabše, jih nočemo rešiti. Toda za njihovo reševanje je ustavno sodišče premalo – ali sploh ni tisto, ki bi bilo za to poklicano,« je prepričan Mozetič.
Odločitev o Patrii pred prvomajskimi prazniki
S primerom Patria se osmerica sodnikov intenzivno ukvarja (iz odločanja je izločen Jan Zobec), je zatrdil predsednik US in napovedal, da lahko odločitev pričakujemo konec aprila, in sicer o vseh treh vloženih pritožbah hkrati (torej o pritožbi Janeza Janše, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča). Takoj za tem pa bo javnost seznanjena z odločitvijo o Janševem poslanskem mandatu oziroma zakonu o poslancih. »Ustavno pritožbo zoper prenehanje mandata je namreč US razširilo na poslanski zakon.« To pomeni, da tudi če pade sodba o zadevi Patria, bo US odločalo še o poslanskem zakonu.
In kaj če bo odločitev o ustavnih pritožbah štiri proti štiri? »Spise bi dali na stran in poskušali o njih odločati pozneje, ko bi kazalo, da lahko dosežejo večinsko odločitev,« je dejal Mozetič. Možnosti, da bi US samo zadevo posredovalo Evropskemu sodišču za človekove pravice, če večinske odločitve ne bi bilo, o čemer je pred kratkim govoril nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm, predsednik US ne pozna, zato je ni mogel komentirati.
Ekspresni državni zbor
Premalo dorečeni, premišljeni in ekspresno sprejeti zakoni ustavnim sodnikom povzročajo veliko dela. Tako je US lani dvajset zakonov oziroma predpisov prepoznalo kot neustavne oziroma nezakonite. Niti enkrat pa ni ugotovilo, da je zakon v neskladju z ustavo.
Kaj torej misli zakonodajalec, ko sprejema predpise? »Za zakonodajalca rečemo, da ponavadi nič ne misli,« je navrgel Miroslav Mozetič, ki ne razume, zakaj 50 do 60 poslancev pred ustavnim sodiščem spodbija zakon, namesto da bi ga sami popravili.
Ni političnih odločitev
Z nasmehom je Mozetič dejal, da se na US vedno veselijo politično eksplozivnih primerov – pri čemer je dodal, da »je sestava sodišča vrednostno različna, toda politično obarvanih odločitev na US ni« –, kot bo zahteva za referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Vzporednic z odločanjem o referendumu o družinskem zakoniku ne vidi veliko: »Spremenili smo ustavo, nekatere stvari so postavljene drugače.« US je v zadnjih desetih letih v povprečju v 40 dneh odločilo o zahtevi za referendum, tudi tokrat ne bo nič prej. V vsakem primeru bo odločitev o Patrii znana prej kot o referendumu.
Ustavni sodniki so sicer lani sprejeli 70 odločb, rešili so jih 15 odstotkov manj kot leta 2013. A to po besedah generalnega sekretarja Sebastiana Nerada ne pomeni, da so imeli »15 odstotkov manj dela«. Na začetku 2014 je bilo na US še 949 zadev iz prejšnjih let. Lani so jih skupno prejeli 1392, velika večina – 1003 – so bile ustavne pritožbe. Lani so rešili 1216 zadev, leto pred tem pa 1431.
