Možganske kapi ne zanima plan ZZZS

UKC je v velikih težavah. Bi bilo plačniku ljubše, da gredo pacienti v tujino? Finančno izčrpavanje UKC v škodo bolnikov.

Objavljeno
10. september 2014 23.16
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Ljubljana - Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je včeraj predstavil svoje alarmantne finančne podatke. Ker iz leta v leto zdravi več bolnikov, kot jih ZZZS plača, vodilni zdravniki ne vidijo več izhoda. Opozarjajo, da je slovensko zdravstvo v celoti ogroženo.

UKC je v prvi polovici leta zdravil 4620 bolnikov, ki jih javna zdravstvena blagajna (ZZZS) ni plačala, čeprav so vsi zavarovani. Mnogi med njimi so nujni bolniki, ki jih v UKC pripeljejo z rešilnim avtomobilom in jih tam ne morejo in ne smejo odkloniti. UKC ima zato 8,9 milijona evrov tekoče izgube in še 92 milijonov evrov izgube iz preteklih let, kar povzroča težave pri dobaviteljih in nakupu nove opreme.

»Če bi ZZZS plačal za vse bolnike, bi bilo naše poslovanje uravnoteženo,« je dejal Simon Vrhunec, generalni direktor UKC. »Politiki še vedno zavajajo ljudi, da se bosta cedila med in mleko, ko bo izkoreninjena korupcija. To ni res, denarja je premalo,« je dejal prof. dr. Rajko Kenda.

»V zdravstvu doživljamo tisto, kar smo že videli v gospodarstvu. Gre za izčrpavanje javnih institucij, kot v podjetjih, ki so jih izčrpali, da so jih lahko poceni prodali,« je ocenil prof. dr. Sergej Hojker, strokovni direktor UKC. Izčrpavanje se dogaja z nekaj let trajajočim nižanjem cen in neplačevanjem zdravljenja bolnikov, da ostane ZZZS pozitiven. Na ZZZS pravijo drugače.

Finančno izčrpavanje UKC v škodo bolnikov

»UKC je v slabi koži, ker zaradi neplačevanja računov dobavitelji lahko ustavijo dobavo in ker je oprema katastrofalna. Lahko se zgodi, da niti življenjsko ogroženih bolnikov ne bomo mogli več oskrbeti,« je povedal strokovni direktor prof. dr. Sergej Hojker. Kje so razlogi?

Konkretna navedba dr. Sergeja Hojkerja se je nanašala na to, da se je pred nekaj dnevi pokvaril eden izmed dveh rentgenov, ki jih uporabljajo za pomoč bolnikom pri akutnem srčnem infarktu na interni kliniki. Z njim na leto pomagajo 2500 bolnikom. »Tudi drugi aparat je že zelo star. Če se nam pokvari še ta, ne bomo zmogli več reševati življenj pri akutnem miokardnem infarktu,« je dejal. Nov aparat bi stal do 1,5 milijona evrov, ki pa jih UKC, ki se utaplja v izgubi, nima. A to je le ena od ekstremnih, najnovejših težav.

Interna klinika, kamor zaradi staranja populacije prihaja vse več in vse huje bolnih, torej vse dražjih bolnikov, je v prvih šestih mesecih zdravila 832 bolnikov ali 18 odstotkov bolnikov več, kot je načrtovala. Skupaj s podcenjenostjo nekaterih najdražjih storitev, pri katerih imajo po 15.000 evrov izgube pri vsakem bolniku, nimajo plačanih za 6,2 milijona evrov bolnikov.

»Če bi ta denar imeli, bi lahko vlagali v opremo. Z zniževanjem cen materialov smo prihranili 2,5 milijona evrov na leto. Ali res moramo zapirati vrata bolnikom? Morda je plačniku ljubše, da gredo pacienti v tujino. A sprašujemo se, ali zavarovanci menijo, da je treba delati po načrtu, torej zapreti vrata, ali zdraviti vse, ki zdravljenje potrebujejo?« sprašuje strokovni direktor interne klinike prof. dr. Zlatko Fras.

»Na nevrološki kliniki zdravimo najtežje nevrološke bolnike. Imamo edino intenzivno nevrološko terapijo v državi. Bolniki z možgansko kapjo nujno potrebujejo obravnavo. Kap te pač zadene, če imaš srečo, te takoj pripeljejo v bolnišnico. Mi teh bolnikov ne moremo zavrniti. A smo plan zanje že presegli. Ne zato, ker smo tako hoteli, ampak zato, ker so bolnike pripeljali k nam. Tudi pri drugih skupinah bolnikov, ki so ravno tako nujni, smo plan presegli - pri bolnikih s hudo epilepsijo in poslabšano Parkinsonovo boleznijo. Ni rešitev to, da bi te bolnike zdravili v tujini. Od nas se po eni strani pričakuje, da bomo težke bolnike oskrbeli, a pričakuje se tudi, da jih bomo zdravili brez plačila. To je brezizhodno, ne le za razvoj nevrologije, ampak za vse nadaljnje delo, ki nam spodjeda osnovo. Zgodilo se bo, da se bomo zrušili sami vase. Nimamo dovolj sester niti za plan, sestre ne dobijo plačila za nadure, ki jih morajo opraviti. Opozarjamo zdaj, da se nam ne bo pozneje, ko se bo kaj zgodilo, očitalo, da nismo povedali,« je dejal prof. dr. David B. Vodušek, strokovni direktor nevrološke klinike, na kateri se je zdravilo 150 bolnikov več, kot jih je dobila plačanih.

»Storitve, ki jih opravljamo, so podcenjene. Plačane so manj, kot so naši stroški. Osnovna težava je, da je v zdravstvu premalo denarja. Vsi se drenjamo okrog prazne sklede. Ta poziv ni namenjen le zavarovalnici. Od nje zahtevamo večjo zajemalko, a dokler je skleda prazna, zajemati z veliko žlico ne prinaša prave koristi. Poziv je namenjen politikom, ki še vedno zavajajo ljudi, da se bosta cedila med in mleko ter da ne bo več problemov, ko bo izkoreninjena korupcija. Apel je namenjen ljudem; nekateri plačujejo 400 evrov na mesec, drugi 20, tretji nič, pa je vendar javno prisotna misel, da vsakdo lahko kaj najde na spletu in mora ZZZS to plačati. Prihaja nova vlada. Vsi smo hoteli nove obraze. Zdaj so tu in nas je strah, ker ne vemo, kaj bo. Vseeno je, ali je minister za zdravje pravnik, ekonomist ali zdravnik, a ključno je, da se zaveda, da zdravstvo potrebuje sveži denar. To morajo vedeti tudi finančni minister, predsednik vlade in vsa vlada. Če tega zavedanja ne bo, ne le, da ne bo mogoča nobena reforma, UKC bo v kratkem kolabiral,« je dejal prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor pediatrične klinike.