Ljubljana - Zdravnice in zdravniki, zaposleni v UKC Ljubljana, so včeraj zjutraj skoraj do zadnjega kotička napolnili predavalnico, v kateri so si z vodstvom sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides pa tudi s strokovnim in poslovnim vodstvom institucije, v kateri delajo, eno uro izmenjavali mnenja o vzrokih, ki so privedli do skrb vzbujajočega stanja v našem zdravstvu. Ta z današnjim dnem dobiva popolnoma novo podobo, zaradi množične odločitve zdravništva, da ne bodo več moderni sužnji. Še manj jim je všeč poskus, po katerem naj bi medicinska stroka postala dekla politike. Zato bodo vztrajali pri odločitvi o umiku soglasij za delo čez polni delovni čas - dokler jim vlada ne vrne, kar jim je vzela.
Po besedah podpredsednika Fidesa Damjana Polha se je ta vlada dve leti trudila, da bi z noveliranjem zakonodaje uvedla omejitve za delo zdravnikov, še zlasti pri podjemnih pogodbah in statusih s. p., ker da so zdravniki zaslužkarji. »Ista vlada se zdaj na vse kriplje trudi, da bi nas po umiku soglasij prisilila, da bi delali več,« poudarja Polh.
Prijemi, s katerimi bi zdravstveni menedžment želel zagotoviti nemoteno 24-urno zdravstveno varstvo, pri katerem bodo v kratkem morali začeti odpovedovati nenujne operacije in preiskave, so sporni, opozarja Fides. Poslej bodo zdravniki torej vztrajali pri edini zakoniti razporeditvi, ki pri 40-urnem rednem tedenskem delu ne sme preseči osem nadur na teden oziroma 170 nadur na leto. Mnogi zdravniki, ki so doslej dežurali, so po Polhovih besedah to kvoto nadur že zdavnaj »pokurili«.
Kršitve, ki lahko vodijo v daljšo prekinitev dela?
»Pri vsakem zdravniku, ki ga bodo razporedili drugače, bo to storjeno v nasprotju z njegovo voljo,« pravi Bojan Popovič, pravni svetovalec Fidesa, sicer tudi sam zdravnik. Zato bo sindikat že v prihodnjih dneh zdravnike v tistih zdravstvenih zavodih, v katerih kršijo zakon in ravnajo v nasprotju z izraženo voljo zdravnikov, podprl tudi pri opozorilnih prekinitvah dela.
Tovrstne kršitve so množične, pravi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin (na fotografiji); to je bil tudi povod za včerajšnji sestanek v UKC Ljubljana. »Ko je problem akuten in ga je treba rešiti hitro, so rešitve, ki pripeljejo do učinkov v letu ali dveh, neučinkovite. Zato so že zdaj aktualne pobude, po katerih bomo od vodstev zahtevali spoštovanje preklicev soglasij, sicer se lahko takšen sestanek, kot je bil v UKC, konča tudi z daljšo prekinitvijo dela.«
Uporaba najradikalnejšega sindikalnega vzvoda se Kuštrinu v tem trenutku zdi prenagljena in neupravičena, pri čemer pa vendarle dodaja, da »tudi možnosti stavke ne izključujemo«. Zdravniki, kot pravijo, vedo, da se v na novo obljubljanem, tako imenovanem diferenciranem plačevanju dežurnega dela, skriva precej več, saj da bo osnovna plača nižja, dohodek iz rednega dela pa zato precej manjši.
Zapleti se bodo stopnjevali
Strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Brigita Drnovšek - Olup zavrača očitke, po katerih se vodstvo vtika v organizacijo dela po 1. septembru. »Želeli smo le poskrbeti, da se sistem ne bo zrušil - pri čemer pa se zavedamo, da bo iz tedna v teden teže.«
Tudi sama je prepričana, da to, kar je naredila vlada pri zdravnikih, ni prav. »Plače so kriminalne, osnovne sploh,« priznava dr. Drnovšek - Olupova, a kljub temu je treba tudi odslej zagotoviti nemoteno, vsaj »kolikor toliko normalno skrb za bolnike«. Poskrbeti pa bo treba tudi za izpolnitev programa, ki so ga že letos precej izgubili in ki ga ljubljanskemu UKC plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (njegov generalni direktor Samo Fakin se je včeraj udeležil pogovora z vodstvom Fidesa na ministrstvu za zdravje).
V nasprotnem primeru se, opozarja strokovna direktorica, utegne zgoditi, da bo sčasoma treba preveriti, kje je zaposlenih preveč ljudi. Zdravniki so takšno »subtilno, a realno grožnjo« razumeli kot sprenevedanje, saj da izgube programa ni mogoče naprtiti včeraj zbranemu avditoriju.
Septembra nemoteno na izobraževanje
Predstavniki klinik in kliničnih oddelkov - teh je v UKC kar 46 - na ponedeljkovem sestanku z vodstvom na morebitne večje probleme niso opozorili. Nekateri predstojniki in poslovni direktorji bodo razporede dela, ki bodo veljali po 1. septembru, morali popraviti, saj na mesečni ravni niso enakomerno zapolnjevali vrzeli, ki jih bo odprla zdravniška odločitev o zamrznitvi prostovoljnega preseganja z zakonom določenih delovnih obveznosti.
»Nihče izmed predstojnikov ni napovedal množičnih odpadanj programov. V prvih dneh tako še ne pričakujemo sprememb oziroma odjavljanj naročenih operacij in specialističnega ambulantnega dela - če pa bo odpoved zdravniških soglasij za delo čez polni delovni čas trajala dlje, se bodo zapleti stopnjevali. Vse bolnike bo treba pravočasno opozoriti na morebitne spremembe,« pojasnjuje strokovna direktorica.
Da septembra v UKC predstojniki oddelkov in klinik očitno še ne pričakujejo kadrovskih vrzeli, potrjuje tudi podatek, da so 179 zdravnikom podpisali potni nalog za izobraževanje. »Očitno je za vse bolnike korektno poskrbljeno,« meni generalni direktor ljubljanskega UKC mag. Simon Vrhunec.
Ali je res tako, se bo v praksi kaj hitro pokazalo.
Iz sredine tiskane izdaje Dela