Mramor bo dodatek vrnil, EF pa sprožila upravni spor  

Več kot polovico vsega nezakonito izplačanega dodatka je izplačala EF. Zahtev po odstopih ministrov za zdaj ni.

Š. P., STA, Matija Grah
Thu, 07.01.2016, 13:08; spremenjen: 18:40

Ekonomska fakulteta je absolutna rekorderka v višini izplačanega dodatka za stalno pripravljenost.

Izplačali so 851.046 evrov dodatka za stalno pripravljenost.

Ljubljana - Ekonomska fakulteta je absolutna rekorderka v višini izplačanega dodatka za stalno pripravljenost. V dobrih sedmih letih ga je zaposlenim izplačala kar za 851.046 evrov bruto. Med vsemi fakultetami ga je tudi prva uvedla - že daljnega septembra 2008, in sicer na podlagi sklepa takratnega dekana Dušana Mramorja, danes finančnega ministra.

Čeravno so bili vodstveni delavci Ekonomske fakultete v stalni pripravljenosti še ves lanski december, zaradi česar so letos januarja ob plači še zadnjič prejeli ustrezen dodatek, so za odgovor na razkritje novinarke Dela Tine Kristan, da si ekonomska in še osem drugih fakultet ljubljanske univerze že leta nezakonito izplačujejo sporni dodatek, potrebovali celih pet tednov.

»Ne najbolj posrečeno«

Dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič je meni, da izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost ni bilo »najbolj
posrečeno. Ne moremo se sprenevedati, da gre za nekaj, kar je podobno [izplačevanju dodatka] gasilcem, policistom ali zdravnikom.« Prvič je tudi razkrila, da je v zadnjih letih prejela dodatek v bruto višini 17.378 evrov, katerega del je pripravljena vrniti, ker želi »razbremeniti diskusijo«. Da bo vrnil del nezakonitega izplačanega dodatka, je danes sporočil tudi finančni minister Dušan Mramor, ki je bil dekan EF v letih 2007-13, in s tem tista odgovorna oseba, ki je sporni dodatek septembra 2008 uvedla. Mramor želi 3.754 evrov, kolikor znaša neto vsota v zadnjih desetih mesecih izplačanega dodatka, vrniti v šestih obrokih. Koliko znaša skupna višina dodatka, ki ga je prejel, pa finančni minister še vedno ni razkril.

Kljub temu da Tekavčičeva priznava vsebinsko spornost dodatka za stalno pripravljenost, bo zoper odločitev inšpektorata za javni sektor, ki je zaposlenim na fakulteti naložil vračilo spornega dodatka, sprožila upravni spor. Po njenem je namreč fakulteta imela pravno podlago za izplačilo dodatka, saj je na podlagi ugotovitev notranje revizije, ki jo je leta 2009 opravila univerza, leta 2011 oblikovala pravilnik za izplačevanje omenjenega dodatka.

Pravno sporno, vsebinsko skrajno problematično

Bogomir Kovač, predsednik upravnega odbora ekonomske fakultete, ki dodatka za stalno pripravljenost nikoli ni prejemal, je bil do izplačevanja dodatka precej bolj kritičen. Po njegovem je šlo za »pravno sporno in vsebinsko skrajno problematično« prakso, v kateri je bil dodatek za stalno pripravljenost »uporabljen in zlorabljen« za plačilo opravljenega dela, ne pa same pripravljenosti. Po njegovih besedah je dodatek prejemalo »vodstvo fakultete, kot so npr. dekani in prodekani, ter administrativni delavci, natančneje, strokovni delavci na vodstvenih položajih.« O tem, kdo je do njega upravičen, je odločal dekan.

Danes razkrita skupna vsota dodatka, ki ga je ekonomska fakulteta izplačala delu zaposlenih v zadnjih dobrih sedmih letih, znaša 851.046 evrov bruto, s čimer daleč presega znesek, o katerem se je doslej ugibalo v javnosti. Mirno lahko zapišemo, da je več kot polovico dodatka za stalno pripravljenost, ki je bil zadnja leta nezakonito izplačan na devetih fakultetah ljubljanske univerze, izplačala prav ekonomska fakulteta.

Število prejemnikov dodatka se je iz leta v leto spreminjalo. Najmanj,14, jih je bilo leta 2008. V letu 2009 in 2010 jih je bilo 17, leta 2011 se je njihovo število povzelo na 26, leta 2012 na 46 in leta 2013, ko jih je bilo največ, kar na 59. Delno pojasnilo zvišanja v letu 2013 je najbrž menjava vodstva oziroma predaja dekanskega žezla med Mramorjem in Tekavčičevo. V letih 2014 in 2015 je bilo prejemnikov 46 oziroma 47.

Kljub temu, da je inšpektor že 1. julija lani odredil ekonomski fakulteti, da naj zaposlenim preneha izplačevati dodatek za stalno pripravljenost, ga je fakulteta nemoteno izplačevala naprej, in sicer vse do vključno decembra, zaradi česar je samo lani izplačala dodatek v skupni bruto višini 129.902 evra.

»Univerzitetni mandarini«

Zelo ostro je do nezakonitega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost danes nastopil sindikat SVIZ. Zapisal je, »da si univerzitetna elita deli denar na račun vseh drugih zaposlenih na fakultetah in ustvarja lažni občutek, da je sredstev v visokem šolstvu dovolj«; pa tudi, da »ni dvoma, da gre pri izplačilu dodatka za stalno pripravljenost vodstvom fakultet, ki je po ugotovitvah inšpektorata za javni sektor nezakonito, za izboljševanje plač vodstvenega kadra fakultet. (...) Za univerzitetne mandarine niti vrhunec varčevalne histerije, kar je leto 2012 tudi bilo, ni bil nikakršna ovira, da si ne
bi zviševali plač po obvodih«.

Makovec Brenčičeva: Spoštovala bom odločitev pristojnih organov

Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je danes pred sejo vlade v izjavi novinarjem ponovila, da bo spoštovala odločitev pristojnih organov glede izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost, ki ga je prejemala tudi sama.

»Šlo je za dejansko pripravljenost, ker veste, da smo kot fakulteta delovali zelo mednarodno, odprto in povezano. Časovnice med kontinenti so zelo različne, tako da smo bili kot profesorji velikokrat zelo odzivni. Vsi smo se trudili, da smo odzivni«, je povedala novinarjem. Na vprašanje, kolikokrat je bila dejansko vpoklicana, pa je odgovorila, da je »bil vsak dan zelo obsežen deloven dan, pa tudi seveda z vidika odgovornosti, ki sem jih prevzela, še posebej na področju internacionalizacije, zagotavljanja kakovosti in akreditacijskih postopkov - to so aktivnosti, ki ob osnovnem delu zahtevajo še veliko časa in napora ter sodelovanja z vsemi sodelavci«.

Glede višine denarja, ki ga bo morala vrniti, pa je dejala, da še pričakujejo »podatke s same institucije, ker mora ta zagotoviti opredelitev do tega in ovrednotenje v skladu s podanimi viri«.

Inšpektorat za javni sektor je namreč v inšpekcijskem nadzoru, ki ga je izvedel na pobudo ministrstva za izobraževanje sredi preteklega leta, ugotovil, da je devet od 11 fakultet, na katerih je bil izvedel nadzor, svojim uslužbencem nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost. Na ta način so fakultete v letih od 2012 do 2014 izplačale za 770.000 evrov bruto dodatka, največ med njimi ekonomska fakulteta, ki jo je takrat vodil zdajšnji finančni minister Mramor, in sicer 436.769 evrov.

Iz koalicijskih strank zahtev po odstopih ministrov za zdaj ni

Vodja poslanske skupine koalicijske SD Matjaž Han je danes po koalicijskem usklajevanju pred sejo vlade dejal, da je nepravilnosti, če so bile, treba popraviti. »Če je bil denar izplačan nepravilno, ga morajo deležniki vrniti,« je bil jasen, ob tem pa izrazil prepričanje, da se s temi dodatki nekaterim, predvsem tehničnim službam, popravlja plače zaradi plačnih anomalij.

Na vprašanje o morebitnem odstopu ministrov pa je dejal, da morata s tem živeti sama.

Primer nezakonitega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost je ob robu posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju ta teden komentiral tudi premier Miro Cerar. Na vprašanje, ali bi morala Mramor in Makovec Brenčičeva prevzeti odgovornost, je odgovoril, da je treba počakati, da se izkažejo vsa pomembna dejstva in da se vidi, ali je bilo kaj nezakonitega. »Če je bilo kaj narobe, bo treba zagotovo sprejeti neke ukrepe«, je dejal. Dejal je še, da kolikor ve, sam tovrstnih dodatkov v času svoje akademske kariere ni prejemal.

Cerar je sicer napovedal, da bo v začetku leta vlada pregledala opravljanje svojih dolžnosti, kar naj bi pokazalo tudi, ali obstaja potreba po kakršnikoli rekonstrukciji ali menjavi. Po poročanju medijev morajo ministri Cerarju do konca tedna posredovati pregled dosedanjega dela.

Han je sicer danes dejal, da je treba še počakati in videti, kaj se bo zgodilo. »Ta trenutek nimam v mislih kakšnega ministra, da bi moral iti. Seveda pa je Miro Cerar tisti, ki odloča, katerega ministra želi imeti zraven sebe oziroma kateri bo moral iti. Eden od naših je že moral iti,« je spomnil na primer Janka Vebra.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa je dejala, da se danes o tem niso pogovarjali. »Ostajamo pri informaciji, ki jo je podal predsednik vlade, da bodo ministri pripravili in predstavili omenjena poročila in prioritetne načrte za leto 2016 in do konca mandata. Na podlagi tega bo Cerar sprejel tudi oceno«, je pojasnila in poudarila, da je rekonstrukcija vlade v popolni odgovornosti in pristojnosti predsednika vlade, »in jaz mu osebno zaupam, da se bo odgovorno in ustrezno tudi odločil«.

Prijavi sovražni govor