Tiskane izdaje
Čeprav na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da dokončna mreža urgentnih centrov na slovenskem zemljevidu še ni določena, pa v Spodnjem Podravju po zadnjih potezah zdravstvene politike že sklepajo, da urgentnega centra na Ptuju najverjetneje ne bo. Na ministrstvu pa obljubljajo, da bodo mrežo centrov objavili v marcu. Glede na to, da bi zdaj vsi centri morali že delati, ne pa da se šele določajo njihove lokacije in pripadajoča območja, nimamo prav hitre in učinkovite zdravstvene politike.
Zdravstveni dom Ormož je proti koncu lanskega leta v dokumentih delovne skupine za pripravo mreže centrov izvedel, da bo njegovo območje treh občin (Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi − te so tudi ustanoviteljice in lastnice tega ZD) spadalo k urgentnemu centru Murska Sobota (Rakičan) in torej ne k dvakrat bližjemu Ptuju. Že novembra so Ormožani zahtevali pojasnila, a je ministrstvo dva meseca molčalo. ZD Ormož je včeraj pripravil javno tribuno in (ponovno) razgrnil nesmisel takšne delitve. Navezava na Mursko Soboto bi bila nesmiselna in bi za pol ali za celo uro podaljšala čas zdravstvene intervencije na ormoškem območju.
Predstavnica ministrstva in članica delovne skupine Dušanka Petrič pa je včeraj v Ormožu zatrjevala, da bo Ormož spadal k bližjemu ptujskemu urgentnemu centru in da je bila povezava Ormoža s Pomurjem dezinformacija. Vendar ni mogla povedati, ne kdaj naj bi ptujski center zgradili ne ali ga sploh bodo. Dotlej pa bo urgenca za Ormožance v Mariboru, ormoški zdravniki pa bodo morali hoditi delat in dežurat tja.
Da pa bi malo skrila vso nedorečenost mreže urgenc, je omenila možnost za »satelitsko urgentno enoto« v Ormožu, a ni mogla zagotoviti, da bi se ta lahko uresničila. Za zdaj je jasno le, da bodo ljudje z ormoškega območja, ki bodo potrebovali nujno medicinsko pomoč, nanjo čakali kakšno uro, do zdaj so jo dobili v desetih minutah, če so potrebovali obisk zdrvnika na domu ali nujni prevoz z reševalnim vozilom. Če pa se bodo po pomoč podali sami ali s pomočjo domačih, bo do nje namesto največ 12 kilometrov pot dolga 50 kilometrov. Država pa urgence »ureja« zato, da bo nujna pomoč ljudem hitrejša, bližja in učinkovitejša (?).
Direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič nam je potrdil, da na Ptuju doslej še niso dobili nikakršnega odgovora, ali bo urgentni center zares tam ali pa ga ne bo. Strinja se, da je (bila) napovedana priključitev Ormoža k Murski Soboti slaba napoved za ptujski center. Obenem pa se boji, da zdravstvena politika z dokončnim odgovorom Ptuju namerno zavlačuje: »Če bo že prej sprejet državni proračun brez nas, potem prihodnost našega centra ni rožnata.«
Ptujski center je iz prvotne slovenske mreže izpadel, ker je zdravstvena politika trdila, da bo država s kohezijskimi sredstvi lahko zgradila le po en center v vsaki regiji in v Podravju je to mariborski. Levanič pa razkriva tudi, da omenjena skupina urgence načrtuje na napačnih podatkih in ne na resničnih potrebah in posebnostih posameznih območij.
V tem tednu bosta ministrstvo in delovna skupina za urgentne centre iz Ptuja dobila najnovejše podatke o opravljeni nujni medicinski pomoči na ptujskem območju. Zdaj namreč skupina plete mrežo na podatku, da imata Ptuj in Ormož skupaj na leto 12.000 nujnih posegov, prevozov, obravnav, poškodb in intervencij na terenu.
Toda ZD Ormož, potrjuje njegova direktorica Vlasta Zupanič Domanjko, je imel lani 1179 takih urgentnih primerov, ima pa tudi potreben kader in opremo, za kar skrbijo tri občine ustanoviteljice. Na ptujskem območju so lani obravnavali 19.124 nujnih primerov − obe območji torej skupaj preko 20.000, in ne le 12.000. Za približno enako številno prekmursko-pomursko območje pa komisija načrtuje urgentni center v Rakičanu na podlagi 37.000 urgentnih primerov.
Ptujska bolnišnica je decembra že vložila kompletno dokumentacijo za gradbeno dovoljenje novega centra, ki naj bi imel okrog 700 kvadratnih metrov in bi stal poltretji milijon evrov.
