Mura jim je odnesla zdravje

Klinični inštitut za medicino dela pri UKC Ljubljana je med delavkami propadle Mure opravil raziskavo, ki kaže, da nepravilni pristopi vodstev podjetij lahko povzročijo dolgoročne zdravstvene posledice

Fri, 12.02.2016, 17:00
»Nisem dober z ljudmi - jaz sem dober s številkami,« je izjava neimenovanega Murinega managerja, ki so jo sodelavke raziskave včeraj citirale kot primer, kako poslovodeči ne bi smeli razmišljati, če bi hoteli prestrukturiranje izvajati družbeno odgovorno.

Murska Sobota - Po raziskavi, opravljeni med 1047 delavkami in delavci nekdanje Mure, so procesi prestrukturiranja in končnega propada tega tekstilnega giganta na delavcih pustili nepopravljive zdravstvene posledice. Kar četrtina vseh se je tako ali drugače spopadla z depresijo, vsak osmi je že pomislil na samomor.

V primerjavi s slovenskim povprečjem, ugotovljenim v raziskavi CINDI o z zdravjem povezanim življenjskim slogom iz leta 2012 je tako med zaposlenimi nekdanje Mure trikrat več depresivnih, kar 38,3 odstotka nekdanjih Murašev ali dvakrat več od slovenskega povprečja ima zvišan krvni tlak, desetina jih ima rano na želodcu ali dvanajsterniku (slivensko povprečje je 6,3 odstotka.)


Raziskava Stečaji podjetij - kako se izgublja zdravje - primer Mure, ki jo je od leta 2012 do sedaj opravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana, je prva tovrstna raziskava o zdravju delavcev med velikimi organizacijskimi spremembami v gospodarstvu pri nas. Raziskava je potrdila mednarodne izkušnje, da »grobo prestrukturiranje organizacij, ki iz svojih aktivnosti izključi človeka, delavca, globoko poseže v njihovo zdravje,« kot je včeraj dejala predstojnica inštituta Metoda Dodič - Fikfak.


In prav tako je potekalo prestrukturiranje v nekdaj veliki, dobro organizirani in homogeni Muri, kjer so se zaposleni prej počutili varne, imeli so močan občutek pripadnosti, povezanosti, počutili so se kot ljudje in ne kot številke, kot je včeraj na predstavitvi rezultatov preiskave dejala ena od bivših zaposlenih v Muri Silva Pučko, ki se je v Muri zaposlila pri dobrih sedemnajstih letih. Navzdol je začelo iti nekako od leta 2002, ko so v vsej Muri prešli na skupinsko normo, ko skoraj ni bilo več mogoče dosegati visoko zastavljenih norm in je zato zavladala plačna uravnilovka, delavci pri odločanju niso več sodelovali, obenem pa so jih iz leta v leto slabše informirali o položaju podjetja in ukrepih vodstva, vse slabši pa je bil tudi odnos vodstva do zaposlenih. Na koncu so zaposleni o tem, kaj se dogaja z Muro in kakšna usoda jih čaka, prej izvedeli iz medijev kot od svojih nadrejenih.


Nataša Drnovšček - Hafner pravi, da takšno družbeno neodgovorno prestrukturiranje podjetij nasploh in seveda tudi Mure nujno pušča posledice na zdravju delavcev. »Prestrukturiranje slabo vpliva tako na odpuščene delavce kot na »preživelce«, pa tudi na managerje, ki so razpeti med lastniki in med zaposlenimi. Gospodarski učinki takšnih prestrukturiranj pa običajno niso takšni, kot so jih izvajalci pričakovali, saj preživelci po vsem poprejšnjem dogajanju niso dovolj motivirani za kakovostno delo.« To dokazuje tudi nadaljnje dogajanje v Muri, poznejši AHA Muri in ob sedanjem nadaljevanju proizvodnje znotraj stečaja AHA Mure.


Toda cilj raziskave ni le ugotavljanje stanja in posledic, čeprav jo bodo na istih delavcih nadaljevali še naslednjih dvajset let, pa tudi preprečevanje prestrukturiranja podjetij ni namen raziskave, pravi Metoda Dodič - Fikfak. »Naš cilj je predvsem, da bi se te spremembe dogajale na drugačen, človeku prijaznejši način. Radi bi pomagali oblikovati kulturo obnašanja v organizacijah v času prestrukturiranja, saj bi bile potem posledice za delavce veliko manjše. Ni vseeno, kako človeka odpustiš. V njem mora ostati dostojanstvo.«

Prijavi sovražni govor