Tiskane izdaje
Žužemberk − »Spomeniki žrtvam vojn znova glasneje govorijo. Postavljeni so bili, da bi bili zadnji. Ali znova govorijo zato, ker slišijo, da so preslišani,« so malodane preroške besede predsednika republike Boruta Pahorja, ki jih je izrekel na spominski slovesnosti pred spomenikom padlih borcev na Cviblju.
Pahor se je ob tej priložnosti spomnil 1144 padlih bork in borcev iz 17 držav, ki so med zadnjo svetovno morijo padli pod streli okupatorja in domačih izdajalcev na območju Suhe krajine, njihova imena pa so vklesana na spominskih ploščah. Po prepričanju Pahorja je partizansko gibanje postavilo slovenski narod na nov zemljevid Evrope in sveta in zavarovalo pravico do samoodločbe.
Prav danes je minilo tudi 70 let od ustanovitve Organizacije združenih narodov (OZN), ki je bila ustanovljena zato, da po prvi in drugi ne izbruhne še tretja svetovna vojna. Po Pahorjevem prepričanju OZN ni bila ustanovljena zato, da bi človeštvo popeljala v nebesa, ampak da ga obvaruje pred peklom. Žal tudi po 70 letih gledamo civilne žrtve in begunce. Kriza se širi iz Iraka in Sirije do Jemna in sega vse na sever afriške celine.
Predsednik je ves miroljuben svet pozval, naj poskuša storiti vse, da skupaj zavarujemo mednarodni mir, in hkrati izrazil upanje, da se je človeštvo iz vseh preteklih tragedij nekaj naučilo. Zavzel se je za strpno reševanje sporov z vedenjem, da vsako drugačno ravnanje lahko pripelje do širitve nestrpnosti, in da majhni konflikti lahko prerastejo v velike, ko ni več poti nazaj. »Zdaj je še čas, da vsa vprašanja glede evropskega in svetovnega miru rešimo na miren način,« je predsednik Pahor pred množico zbranih na slovesnosti sklenil apel domači in mednarodni javnosti.
Številne delegacije s Pahorjem na čelu so k spomeniku padlih borcev položile vence.
Tradicionalne spominske slovesnosti so se med drugim udeležili še ruski vojaški ataše polkovnik Aleksander Krasnov, srbski veleposlanik Aleksandar Radovanović, srbska konzulka Stana Končarević, nekdanji župan občine Doberdob Mario Lavrenčič, general Lado Kocjan in žužemberški župan Franc Škufca.
