Na Dobovcu vodovodni status quo

Dobovčane v bodoče čaka dvakrat višja cena vode.

Objavljeno
30. junij 2016 19.57
iza-tet
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Status quo pri dogovarjanju okrog vodovoda na Dobovcu pod Kumom, ki mu je trboveljska termoelektrarna (Tet) vodo brezplačno zagotavljala tri desetletja, očitno ustreza vsem, razen Holdingu Slovenske elektrarne (HSE): Dobovčanom, ker imajo cenejšo vodo, kot je v Trbovljah, občini in Komunali pa, ker bodo stroški v primeru prenosa vodovoda nanju ogromni.

Na trboveljski občini so izračunali, da bi jih poraba 50.000 kubičnih metrov vode stala okoli 50.000 evrov na leto, upoštevajoč 30.000 evrov vodarine in 20.000 evrov drugih dajatev. »Nedopustno je, da nas država obremeni za tolikšen znesek, saj se občina že tako ubada z veliko brezposelnostjo in visokimi socialnimi transferji iz občinskega proračuna,« pravijo v kabinetu županje Jasne Gabrič.

A občina Trbovlje kot lastnica vodovodne infrastrukture ter Komunala kot njena najemnica bosta že kmalu morali ugrizniti v dobovško kislo jabolko. Luka Podjed, likvidacijski upravitelj Teta, ki ima vodno pravico na vodovodu Dobovec do leta 2020, mora namreč v sklopu likvidacijskega postopka rešitev za vodovod poiskati do konca leta: 46 delavcem pa bo odpovedi delovnega razmerja vročil že danes, pri čemer po besedah direktorja razvoja v HSE Djordjeja Žebeljana to ne pomeni, da nobeden ne bo ostal zaposlen v Tetu.

Kdo je kriv za zastoj pogajanj?

Pogajanja o brezplačnem prenosu vrtine s Teta na krajevno skupnost Dobovec oziroma na občino so stekla že lani, nastal je celo osnutek pogodbe, na katerega pa sta imeli pripombe tako Komunala kot občina. Za to, da se pogajanja že mesece ne premaknejo z mrtve točke, strani krivita druga drugo. Na občini Trbovlje pravijo, da se likvidacijski upravitelj ni več odzval, ko so postavili določene pogoje. Glede vzdrževanja in delitve stroškov so predlagali, da sistem kot funkcionalno celoto upravlja en izvajalec, uporabniki pa plačujejo omrežnino. A težava je pri delitvi stroškov in zagotavljanju ustrezne kakovosti vode.

Luka Podjed pa je v nasprotju z občino za Delo povedal, da je zadeva zastala, ker občina ni hotela sprejeti delavca iz Teta za vzdrževanje vodovoda in je nasprotovala, da se lahko lokacija Teta tudi po prenosu lastništva na občino še naprej brezplačno preskrbuje z vodo.

Po mnenju direktorja Komunale Milana Žnidaršiča je v tem izvirni greh: »Tet oziroma HSE ne bi prevzela nobenih stroškov, hotela pa bi imeti pravico do vode kadarkoli in kolikor bi je potrebovala.« Komunala letos še ne načrtuje nove sistemizacije ali razpisa potreb po dodatnem delovnem mestu. »Vemo, da bomo enkrat morali prevzeti v upravljanje in vzdrževanje tako vodovod Čeče kot Dobovec, a zato ne bomo na novo zaposlovali, ampak bomo iskali notranje prerazporeditve,« pravi Žnidaršič.

V Trbovljah skoraj dvakrat dražje

Čeprav Podjed pravi, da zaradi kakovosti vodnega vira razmišljajo, da bi ga začeli komercialno tržiti, se v Trbovljah zanašajo, da pogodba med Tetom in KS Dobovec določa enoletni odpovedni rok in da torej petsto ljudi na Dobovcu ne more kar čez noč ostati brez vode.

Zaradi preteklih vlaganj v omrežje in dvakrat nižje cene, ki jo plačujejo v »lastni« sklad, krajani Dobovca niso navdušeni niti nad ponudbo občine. Če vodovod prevzame Komunala, jim namreč enotna cena ne uide. V Trbovljah pa kubični meter vode brez DDV stane 0,65 evra, kar je dvakrat več kot na Dobovcu: 40 kubičnih metrov vode brez dajatev v Trbovljah stane 26, na Dobovcu 15 evrov.

Žnidaršič se zaveda, da bodo Dobovčani težko sprejeli višje cene, a zaradi predimenzioniranosti in starosti vodovoda bodo visoki tudi njihovi stroški: »Po tej logiki bi morala biti voda na Dobovcu dražja kot v mestu.«

Dobovčani se branijo, da vode niso imeli nikoli zastonj, saj so zbirali vodarino, zastonj pa so jo imeli v Tetu, ki jim je krajevna skupnost pred tridesetimi leti dovolila, da dvestometrsko vrtino za četrti energetski blok uredijo na ozemlju Dobovca. Medtem ko so krajani na leto porabili okrog 20.000 kubičnih metrov vode, je je Tet petnajstkrat toliko, od skoraj dveh milijonov okoljskih dajatev, ki so jih v desetih letih odvedli občini, pa Dobovec ni dobil niti centa.