Ilirska Bistrica - Na okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici bi morala danes potekati druga dražba za prodajo bioplinarne podjetja Bio Futura iz Ljubljane. Varščine ni vplačal nihče, na sodišču se je pojavil le zastopnik družbe Eco-A B.V., ki je zastopnik po uradni dolžnosti, odvetnik Milan Volk.
Omenjena družba, registrirana v Amsterdamu, je lastnica Bio future. Objekt in zemljišča so bili naprodaj za 900.000 evrov. Ker naj cenilec ne bi imel vstopa v objekt, pa ni bila ocenjena in zato ni bila niti na prodaj strojna in druga oprema, kar bi lahko bil še en razlog, da se dražbe, ki ji bo verjetno sledil stečaj, ni nihče udeležil.
Bioplinarna miruje že dve leti
Tožečih strank v zadevi je petnajst, osem zaposlenih, ki jim Bio futura dolguje plače, ter še nekatere gospodarske družbe. Največja pa je DUTB, ki je od NLB, ki je kreditirala graditev bioplinarne, prevzela za sedem milijonov evrov slabih terjatev.
Po informacijah, ki jih je direktor Bio future Igor Zmazek dal za Delo leta 2010, so čistilno napravo nekdanjega ilirskobistriškega kemičnega podjetja TOK, katere gradnjo je na prelomu osemdesetih in devetdesetih let skozi vodni prispevek financirala vsa Slovenija, v bioplinarno za predelavo biorazgradljivih odpadkov v digestat in proizvodnjo elektrike iz metana, preuredili z desetimi milijoni evrov, po nekaterih virih celo za 12 milijonov evrov. Nekateri, ki trdijo, da se na te reči spoznajo, pravijo, da je bila zgrajena iz zelo kakovostnih materialov.
Bioplinarna, ki pa je morda kljub kakovostnim materialom, iz katerih je bila zgrajena, zasmrajala mesto, je prenehala delovati decembra 2012 po ukrepanju gradbenega inšpektorja, saj je brez dovoljenja delovala od 6. junija istega leta. Bio futura pa je uporabno dovoljenje pridobila po pritožbi na upravno sodišče in to samo zaradi postopkovne napake Agencije RS za okolje, zamujenega datuma.
Arso vodi postopek za odvzem okoljevarstvenega soglasja
Agencija pa je že jeseni istega leta ugotovila, da bioplinarna presega predelavo dopustnih količin biorazgradljivih odpadkov oziroma da ne izpolnjuje zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja, in je lastniku predlagala, naj si pridobi okoljevarstveno dovoljenje za mogoče onesnaževalce večjega obsega (IPPC dovoljenje)
Ker lastnik Arsu ni predložil potrebne dokumentacije, Arso zdaj vodi postopek za odvzem okoljevarstvenega soglasja, po katerem, če bo soglasje Bio futuri odvzeto, bo neveljavno tudi uporabno dovoljenje.