Na Geossu o koncu kapitalističnega izkoriščanja

Na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Spodnji Slivni je zbranim spregovoril politik Viktor Žakelj.

Objavljeno
07. februar 2016 17.44
Kulturni praznik
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek
»Slovenci smo nekaj posebnega. Kadar koli je prišel zgodovinski val, da bi nas odpihnil, so se zmeraj našli ljudje, ki so znali poiskati rešitev,« je na današnji prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika pred pomnikom Geometričnega središča Slovenije (Geoss) v Spodnji Slivni, zbrani množici med drugim povedal tokratni slavnostni govornik, politik in ekonomist, Viktor Žakelj.

Govornik je prepričan, da se je zgodba o uspehu po letu 1991, ko smo postali nacija, kaj kmalu izkazala, da so nam gospodarji sveta vsilili neoliberalno globalizacijo. »Ko smo se tega zavedli in želeli tok dogodkov spremeniti, smo ugotovili, da ne moremo spremeniti ničesar več, saj so v tem času spremembe mogoče samo globalne na evropski ali svetovni ravni. Odnosi med ljudmi in med narodi pa so iz dneva v dan bolj zaostreni. Na eni strani se bohoti bogatstvo enega odstotka prebivalstva, na drugi strani postaja 99 odstotkov ljudi vsak dan bolj revnih. Zgolj iskrica je potrebna, da pride do sovražnosti neslutenih razsežnsoti,« je povedal Žakelj, ki rešitev vidi v družbeno odgovornem gospodarjenju, kar pomeni, da se bo treba odpovedati logiki profita in zaživeti v korist prihodnjih generacij. Po njegovem se kapitalistični sistem, zasnovan na profitu in brezobzirnem izkoriščanju naravnih virov in ljudi, nepreklicno končuje. »To je nekaj podobnega, kot se je dogajalo pred 500 leti, ko se je poslavljal srednji vek. V desetih do petnajstih letih bo prišlo do velikih sprememb. Gospodarski in politični sistem se morata spremeniti, saj bo drugače konec civilizacije,« je prepričan Žakelj.

Zbranim sta spregovorila tudi predsednik Društva Geoss in litijski župan, Mirko Kaplja in Franci Rokavec.

V kulturnem programu so sodelovali Jan Sebastian in Janja Srečkar, Anka Kolenc ter ženska vokalna skupina GlasBica iz ljubljanskega biotehniškega izobraževalnega centra.

Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pred pomnikom Geoss v Spodnji Slivni že vrsto let poteka vsako prvo nedeljo v februarju.

Geometrično središče Slovenije (Geoss) ima simboličen pomen, saj predstavlja simbol slovenstva, srce naše države, ki je skupno vsem Slovencem. Društvo Geoss si s svojim razvojem prizadeva to simboliko udejanjati s konkretnimi projekti in razvojnimi pobudami, katerih ključna usmeritev je povezovanje različnosti v skupne korenine slovenstva, ustvarjanje vezi med različnimi vidiki človeške ustvarjalnosti in narodne samobitnosti, ne glede na dobo, prepričanje, versko ali strankarsko pripadnost in druge razlike.