Na Goriškem bi iz mest radi pregnali avtomobile

Največ avtomobilov na prebivalca v državi imajo prav na Goriškem, a prometno načrtovanje zaostaja za razvitejšo Evropo.

Objavljeno
17. september 2013 22.47
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica

Nova Gorica – Na Goriškem imajo na tisoč prebivalcev že okrog šeststo avtomobilov, kar pomeni, da ima vsako gospodinjstvo vsaj dva avtomobila. Slovensko povprečje znaša okrog petsto avtomobilov na tisoč prebivalcev, po čemer smo že davno prehiteli Dansko, Veliko Britanijo ali Avstrijo. Zato so v tem delu Slovenije zdaj začeli razmišljati, kako zmajšati količino pločevine in tako povečati kakovost bivanja.

»Kar so druga evropska mesta počela zadnjih dvajset let, zdaj čaka slovenska. Spodbudili bi namreč radi razvoj mest, kjer bo mogoče kakovostno bivati in se gibati brez avtomobila. Nekatera slovenska mesta so že stopila na to pot, na Goriškem pa bo treba to področje šele urediti,« meni dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS.

V mestih preveč avtomobilov

Plevnik je skupaj s kolegom dr. Luko Mladenovičem včeraj v Novi Gorici predstavil glavne zaključke enoletne analize stanja prometa v občinah Nova Gorica, Brda, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrojba, Renče-Vogrsko, Kanal in sosednje občine Gorica. Prav Urbanistični inštitut RS namreč že nekaj let sodeluje pri prenosu dobrih prometnih praks iz razvitejših držav Evrope v Slovenijo, med katerimi velja omeniti tudi pilotni projekt PUMAS, ki se usmerja na trajnostno regionalno načrtovanje mobilnosti, v njem pa poleg Nove Gorice sodeluje še pet evropskih mest (Benetke, München, Torino, Dunaj in Lyon).

Po Plevnikovih besedah so se tako po državi kot tudi na Goriškem v zadnjih desetletjih ukvarjali s takšno cestno infrastrukturo, ki je v mesta pripeljala veliko avtomobilov, a občutno manjšo kakovost bivanja, vključno z onesnaževanjem in manjšo telesno aktivnostjo prebivalstva.

»Vsa vlaganja so šla v to smer, sredstev in prostora za alternative pa doslej ni bilo. Ta pristop je verjetno glavna težava, zato bo v prihodnje spremeniti miselnost. Kratkoročno bi bilo nekaj teh težav mogoče odpraviti že z ustrezno politiko na področju parkiranja,« meni. Med rešitvami, ki jih Plevnik in Mladenovič še navajata, so tudi celovit razvoj kolesarskih in peš poti, prav tako kot tudi integriranega sistema javnega potniškega prometa, ki bi bil prilagojen lokalnim posebnostim.

Pripravljajo strategijo na področju prometa

Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor novogoriške občine, pravi, da občina s konkretnimi programi že sledi nekaterim od teh izhodišč. »V pripravi imamo strategijo prometa, ki mu bo sledil prometni načrt, prav tako je v pripravi načrt kolesarskih poti. Vsi ti projekti imajo en cilj: dati prednost pešcu in kolesarju pred avtomobilom. Letos bomo začeli tudi z urejanjem središča Nove Gorice s Trgom Edvarda Rusjana, nato pa še magistrale, ki bo popopolnoma spremenila značaj centra mesta«.

Jurca sicer priznava, da bo področje javnega potniškega prometa še precej izboljšati. »Gre za aktualno vprašanje, saj se nam izteka koncesija in se pripravljamo novo koncesijsko pogodbo, kjer bo treba vzpostaviti aktivnejšo vlogo občine, saj je bila ta doslej bolj prepuščena koncesionarju. Drugo pa je vprašanje večjih parkirnih površin na obrobju mesta, kjer ne gre zanemariti dejstva, da država namenja precej denarja za te projekte,« opozarja.