Na izolski urologiji odpravili čakalne vrste

V nekaj mesecih so tako oklestili čakalne vrste, da zdaj lahko sprejemajo paciente od drugod.

Objavljeno
28. avgust 2017 20.21
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Izola – Na urološkem oddelku Splošne bolnišnice Izola (SB Izola) jim je v zadnjem letu dni uspelo rešiti še lani na videz nerešljivi problem čakalnih vrst. »Čakalnih vrst ni več, pacienti čakajo največ en mesec,« je pritrdil predstojnik izolske kirurgije dr. Mladen Gasparini. Še pred pol leta so najnujnejši bolniki čakali pet mesecev, drugi pa vsaj 190 dni.

Če so prej morali pacienti iz regije na zdravljenje po vsej Sloveniji, je zdaj obratno: zdaj paciente iz drugih krajev Slovenije vabijo, naj pridejo v Izolo na pregled ali zahtevno operacijo. Se je res morala zgoditi tragedija pred enim letom, da se je položaj zasukal v nasprotno smer? V streljanju 22. avgusta lani sta umrla izolski zdravnik urolog Luis Guillermo Martinez Bustamante in policist Ivo Žnidarčič, en policist pa je bil huje ranjen.

Direktor SB Izola Radivoj Nardin nam je odgovoril: »Že pred to tragedijo smo iskali rešitev za urološki oddelek. Vedeli smo, da razvoj oddelka ne more temeljiti na dveh zdravnikih. Smrt doktorja Martineza nas je streznila, da smo začeli sistematično iskanje rešitve. Tako smo že konec lanskega leta vzpostavili stik s Kliničnim centrom Reka, s katerim smo aprila sklenili poseben sporazum o sodelovanju, po katerem v naši bolnišnici vsak teden polni delovni čas delata po dva vrhunsko usposobljena specialista urologa, ki imata izkušnje tudi z najzahtevnejšimi operacijami s tega področja. Za našo bolnišnico pomenijo zelo velik strokovni razvoj. Če bi šli po naravni poti, bi morali čakati kar nekaj let, da bi izobrazili zdravnike na taki ravni, zato bomo še naprej vlagali v urologijo in z novo opremo skrbeli za primeren strokovni razvoj,« je dejal Radivoj Nardin.

Takšna kadrovska okrepitev je v korist vsem: najprej bolnikom, obema bolnišnicama in seveda tudi zdravnikom, ki so plačani enako kot drugi redno zaposleni zdravniki v bolnišnici. »Ta par zdravnikov ostaja po pet dni v Izoli, priskrbeli smo jima bivališče in učenje slovenščine. S tem smo dosegli zdravniško okrepitev za vso Slovenijo, saj ne bi ničesar rešili, če bi zaposlovali zdravnike iz Slovenije, ker imajo tudi po drugih bolnišnicah kadrovske stiske,« je pojasnil Radivoj Nardin.

Okrepitve

Med redno zaposlene so dobili tudi dva slovenska izkušena urologa, ki sta bila do zdaj na delu v tujini (en v Avstraliji, drugi v Franciji, en je že zaposlen, drugi pride 1. septembra). Predstojnik kirurgije dr. Mladen Gasparini je povedal, da imajo urološki oddelek dodobra usposobljen, saj v njem dela pet specialistov polni delovni čas, poleg tega so občasno zaposleni (s po eno ali dvema ambulantama na teden) še štirje urologi iz Slovenije. »Na urološkem oddelku opravljamo zdaj tudi najzahtevnejše operacije, operacije raka prostate, raka mehurja, operacije na spolnih organih itd. Le najzahtevnejše (na primer presajanje ledvic) prepuščamo terciarnim bolnišnicam. Urologi so (v stanju pripravljenosti) tudi v času dežurstev, kar pomeni, da zagotavljamo urološko specialistično pomoč 24 ur na dan, vse dni v tednu,« pravi predstojnik izolske kirurgije.

Radivoj Nardin je dodal še, da so k skrajšanju čakalnih vrst pripomogli tudi administrativni ukrepi: »Počistili smo čakalne sezname, saj smo vedeli, da so nekateri pacienti fiktivno na čakalnih listah, ker so se prijavljali na več seznamov v državi. Pri tem smo si pomagali z enotnim sistemom naročanja, vrstomatom in e-napotnicami. Ministrstvo nam je zaupalo, da to lahko izvedemo, in nam zagotovilo obljubljen dodatni progam. Ta ukrep se je v manj kot pol leta izkazal za učinkovitega. Marsikje so opazili, da jim tako začenja zmanjkovati pacientov. Pacienti z rakom ne čakajo nič več. Če morajo bolniki še čakati na urologijo, je to stvar njihove odločitve. Pogodbo z Reko smo sklenili dolgoročno. Zdaj načrtujemo še nakup nekatere dodatne opreme, ki bo dala zdravnikom občutek in možnost za strokovno rast. Ti specialisti želijo delati pri nas, ker vidijo razvoj, dobre odnose in imajo proste roke za strokovno rast in dobro počutje,« je še dejal direktor izolske bolnišnice.