Stanje slovenskega zdravstva po covidu
Na novinarski konferenci so predstavniki ministrstva za zdravje z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom na čelu predstavili izzive za dvig kakovosti podatkov čakalnih seznamov in smer rešitve. Akcijski načrt v zvezi z reševanjem te problematike je pred kratkim že napisala ekonomistka v zdravstvu mag. Marjeta Kuhar.
Konferenco bo moč spremljati v živo tudi prek družbenih omrežji ministrstva za zdravje.
Minister Bešič Loredan je dejal, da na ministrstvu za zdravje nadaljujejo podatkovno znanost. Pripravili so analizo stanja po epidemiji covida-19 v zdravstvu. »Že pred epidemijo so bile čakalne vrste rak rana v slovenskem zdravstvu, zato smo s tem v zvezi že začeli izvajati akcijski načrt,« je dejal minister.
Z analizo podatkov so želeli prikazati vpliv izbruha in širjenje covida na opravljanje zdravstvenih storitev: dostopnost družinskih zdravnikov, pediatrov na primarni zdravstveni ravni (tudi preventiva). Osredotočili so se tudi na preventivne programe – koliko manj se je naredilo na programih Dore, Zore in Svita, kolikšen je bil izpad v programu referenčnih ambulant za odrasle, kakšen je vpliv epidemije na novo odkrite kronične bolezni, kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen in kronična obstruktivna pljučna bolezen. »Iz podatkov boste lahko razbrali, kaj nas čaka v prihodnjih letih, ko se bo strategija upravljanja covida kot bumerang vrnila v slovensko zdravstvo z neverjetno silo,« je opisal minister. Prikazali smo tudi stanje v specialističnih ambulantnih dejavnostih (pri prospektivnih programih, kjer so vzeli vzorčni model artroskopij, zamenjavo kolka, kolena in operacij žolčnih kamnov. Številke po ministrovih besedah tam niso tako drastično slabe. Pa vendar: 15-odstotni izpad pomeni, da je okoli tisoč ljudi ostalo brez operacije zamenjave kolka v dveh letih. Žalostni so tudi podatki o tem, koliko manj rakavih obolenj je bilo odkritih. »Podatek, ki nas bo prizadel v smislu, da moramo sistem okrepiti bistveno bolje, kot je bil leta 2019, da bomo lahko izpeljali tisto, kar na s čaka v naslednjih letih, da bomo covidni 'rep' korenito odstranili in uredili zdravstvene storitve za vse prikrajšane paciente. Zato je toliko bolj pomembno, da imamo ažurirane podatke, urejeno e-naročanje, e-zdravje, e-zvem,« je bil jasen Bešič Loredan.
Poudaril je, da je covid žal pomembno vplival na izvajanje zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Temu želijo na ministrstvu posvetiti pozornost letos in v prihodnjih treh letih: »Le tako bomo lahko zagotovili dostopnost do zdravstvenega varstva vsem skupinam ljudi. Urediti želimo rehabilitacijo bolnikov z dolgim covidom, najkasneje bomo to umestili v splošni pogovor za leto 2023 kot novo entiteto v slovenskem zdravstvu.
V nadaljevanju so predstavili, s kakšnimi neverjetnimi težavami se ukvarjajo v 21. stoletju sredi digitalizacije. Ob tem se minister čudi, kako je možno, da prihaja do številnih napak pri vnosu podatkov v sistemu. »V sistemu so luknje, ki jih ne bi smelo biti in temu bomo prišli do dna.«
Izzive, s katerimi so se soočili pri pridobivanju podatkov, je predstavila Alenka Kolar, v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu. »Pred mano je izziv, kako sčistiti čakalne sezname. Če ne vemo, kje smo, kako naj vemo, kam gremo.«
Iz podatkov, ki jih pridobivajo iz uradnih baz, po besedah Kolarjeve hitro lahko ugotoviš določena odstopanja. Sama je pridobila podatke za kontrolni ortopedski pregled in dobila številko, ki gre v minus! Treba je torej ugotoviti, kje napake nastajajo zaradi informacijske tehnologije in kje je posredi človeški faktor.
Na ljubljanski pediatrični kliniki je na primer nekdo trikrat čakal za isto vrsto zdravstvene storitve, pri čemer so ugotovili, da so oni nekje zavedli napačno šifro, drugje jim je zatajila informacijska tehnologija. Dogaja se tudi, da isti človek dvakrat čaka za isto vrsto zdravstvene storitve, čeprav je bil pregled preklican.
Velik problem predstavljajo tudi šifranti za vrste zdravstvenih storitev (VZS), ki so v pristojnosti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Trenutno jih imajo 1568, pri čemer jih je 500 praznih. Na šifrantu 9999 – ostalo, čaka 5009 ljudi, pri čemer nihče ne ve, za katere storitve gre, opisuje Kolarjeva. »To je čista informacijska napaka in možnost, da se nekdo uvrsti med ostalo.« Da bi to popravili, bi bilo nujno sodelovanje razširjenih strokovnih kolegijev, saj vsebina tega po besedah Kolarjeva ne more biti IT-jevski odziv.
Dodala je, da je velika odgovornost tudi pri pacientih. Še vedno jih 20 odstotkov ne pride na poseg, čeprav so jih poklicali, in zato nekdo drug ne pride dovolj hitro, je Kolarjevi povedal eden od predstojnikov oddelka v trboveljski bolnišnici. Ženske se poleti nočejo operirati, ker so na dopustu, in se vse počaka na jesen, je težave nizala Kolarjeva.
V IT morajo omogočiti, da se da od terminov odjaviti pravočasno. Že zdaj se da odjaviti, a so pogosto izvajalci glede tega neodzivni, kar je treba po besedah v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu izboljšati.
»Veliko napotnic je na zalogo in na zahtevo pacientov, se kaže iz podatkov.«
V čakalnih vrstah imajo 1.520.000 zapisov, čaka pa manj kot 619.000 ljudi. »Tudi če nekateri čakajo po dvakrat, v resnici ne vemo, koliko ljudi je v čakalnih vrstah in na koliko različnih posegov čakajo.«
Odgovornost je po mnenju Kolarjeve tudi pri izvajalcih. Kako dobro in močno sodelujejo s programskimi hišami, da popravljajo napake, ki se pojavljajo.
Na uradu za investicije, nadzor in kakovost v zdravstvu, ki ga vodi Aleš Šabeder, so se že lotili spremembe pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih vrst in izvedbenih del, kjer bodo prek svetov zavodov in navodil vodstvom bolnišnic prenašali aktivnosti, ki jih bo pripravila strokovna ekipa Kolarjeve. V naslednjem mesecu sledi prehod določenega dela inšpektorjev iz zdravstvenega inšpektorata na urad, kjer bodo skrbeli za kontrolo čakalnih seznamov in bodo imeli tudi možnost sankcioniranj.
Za spopad s čakalnimi seznami je že bila imenovana delovna ekipa. Na NIJZ bi radi posredovali navodila, kako prečistiti čakalne sisteme, zato je naloga Kolarjeve ekipe, da iščejo napake v informacijskih sistemih: treba bo posodobiti šifranta zdravstvenih storitev, sodelujejo pri popravkih informacijskih sistemov, pripravljajo temelje za inšpekcijske nadzore ...
Minister si želi, da bi čez mesec dni ponovili novinarsko konferenco, na kateri bodo lahko rekli, da imajo ažurirane sezname. Minister je dejal, da so navezali stik z Institutom Jožef Stefan in pri vseh teh množičnih podatkih, ki so na področju vseh informacijskih sistemov, bomo s pomočjo umetne inteligence prišli do odgovorov, ki nas zanimajo.
Končni rezultat bo zdravstvena reforma.
