Na Kapiteljski njivi spet odkrivajo grobove

Novo mesto – Arheologi Dolenjskega muzeja so včeraj končali letošnja izkopavanja na Kapiteljski njivi. V dobrem mesecu so odkrili šest grobov iz starejše železne dobe, veliko bronastih in železnih fibul, več lončenih posod in steklenih jagod ogrlic. Našli so tudi 23 žganih grobov iz desetega stoletja pred našim štejem, torej iz pozne bronaste dobe.

»V lončenih žarah, kjer so bili shranjeni ostanki na grmadi sežganih pokojnikov, smo našli še steklene jagode ogrlic in bronaste ostanke igel in obročkov,« je za Delo povedal vodja arheoloških izkopavanj Borut Križ. Na Kapiteljski njivi delo poteka že 31. leto zapored, obsega tega izjemnega grobišča, kjer so doslej izkopali več kot 2100 grobov iz celotnega prvega tisočletja pr. n. št., pa jim še ni uspelo ugotoviti. Tudi tokrat se je potrdilo, da predstavlja Kapiteljska njiva neizmeren vir raziskovalcem davnega časa in kultur. Bogata arheološka zapuščina Novemu mestu daje svetovno veljavo na zemljevidu največjih arheoloških znamenitosti.

Najdišče je ogroženo

Na doslej raziskani površini, ki meri več kot 25.000 kvadratnih metrov, so v treh desetletjih raziskali in zavarovalno izkopali več kot tristo žganih žarnih grobov iz pozne bronaste dobe (deseto in deveto stoletje pr. n. št.), 51 gomil z več kot 1100 skeletnimi grobovi iz starejše železne dobe (od osmega do četrtega stoletje pr. n. št.) ter 720 grobov iz mlajše železne dobe (od tretjega do prvega stoletja pr. n. št.). Grobovi iz vseh obdobij so razporejeni po vsej površini najdišča in pogosto tako, da se med seboj sekajo, saj so bili mlajši grobovi vkopani v starejše in so jih tako tudi poškodovali. Križ je še povedal, da je življenje na bližnjem gradišču Marof potekalo vse zadnje prazgodovinsko tisočletje, na Kapiteljski njivi pa so odkrili tudi en sam slovanski žgani grob iz sedmega stoletja našega štetja.

Opozoril je še, da je eno največjih arheoloških najdišč v Evropi, ki si ga vsako leto ogleda veliko domačih in tujih arheologov, zelo ogroženo, zato bo treba z izkopavanji pohiteti. Najdišče leži na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda.

Načrtovan arheološki park

»V novomeški občini prepoznavamo prostorsko-razvojne zmogljivosti tega območja, zato tu v prihodnjih letih načrtujemo ureditev arheološkega parka, kjer se bosta rekonstruirali življenje in delo tedanjih prebivalcev. Gre za edini tovrsten park v slovenskem prostoru, ki bo ob vzpostavitvi postal eno od osrednjih promocijskih središč Slovenije,« je napovedal župan Gregor Macedoni. Aktivnosti, povezane z uresničitvijo arheološkega parka, že potekajo. V sklopu tega območja zdaj poteka rekonstrukcija križišča Kettejevega drevoreda in Seidlove ceste, ki bo vstopna točka v arheološki park. Izbrana je celostna grafična podoba. S pripravljavcem strokovnih podlag za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta usklajujejo še zadnje podrobnosti.

Sledili bodo izdelava poslovnega in upravljavskega načrta ter priprava in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta. Razvojni center Novo mesto je vrednost projekta v Regionalnem razvojnem programu za obdobje 2014–2020 ocenil na 5,8 milijona evrov, pri čemer namerava občina pretežen del finančnih sredstev zagotoviti iz evropskih sredstev, preostalo bo prispevala sama. Občina bo za letošnje arheološke raziskave na Kapiteljski njivi, ki spada med najpomembnejše prazgodovinsko najdišče, namenila deset tisoč evrov.