Na koalicijski mizi zmanjšanje števila agencijskih delavcev
Ne le usklajevanje Levice s koalicijskimi partnerji, svoje bodo morali povedati še socialni partnerji.
Odpri galerijo
Levica je o načinu sodelovanja in izvajanja svojih projektov že dogovorjena z ministrstvom za delo in okolje, čakajo pa še na povabilo, da se pridružijo tedenskim usklajevanjem koalicijskih poslanskih skupin. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Predvidoma po praznikih bo na mizi koalicijskih partnerjev prvi od predlogov, ki ga je po podpisu sporazuma o sodelovanju, napisala zunajkoalicijska partnerica Levica. Predlagane spremembe vodijo v omejevanje in izenačevanje zaposlenih in agencijskih delavcev, a kot poudarjajo v agencijah, ki se ukvarjajo s posredovanjem, anomalij na trgu dela ne bo odpravila zakonodaja, ampak ostrejši nadzor.
Levica je predloge glede agencijskega dela koalicijskim partnerjem poslala že 2. aprila, a resne razprave do zdaj po naših podatkih še niso opravili. Ključno pri sprejemanju bo predvsem mnenje socialnih partnerjev, saj je sedanji delež agencijskih delavcev v podjetjih usklajen na ekonomsko-socialnem svetu. Levica sicer predlaga zmanjšanje deleža agencijskih delavcev v podjetjih s sedanjih 25 odstotkov na deset odstotkov in odpravo izjem, ki jih predvideva sedanja ureditev. Ponovna uskladitev bo, glede na to, da si delodajalci želijo še več fleksibilne delovne sile, sindikati pa opozarjajo, da se agencijsko delo nemalokrat izrodi v kršenje osnovnih delavskih pravic, gotovo zahtevna.
»Omejitev na deset odstotkov ne bo pripomogla k boljšemu položaju delavcev,« razmišljajo v agencijah Atama in Adecco, saj bi se po njihovem mnenju na ta račun lahko povečalo nezakonito zaposlovanje. Viviana Žorž je v imenu agencije Adecco izpostavila, da bi predlagana omejitev obsega lahko vodila tudi v odpuščanje agencijskih delavcev: »Vsi se ne bi mogli zaposliti drugje, saj podjetja potrebujejo fleksibilnost. To bi povzročilo širitev nelegalnih oblik zaposlitev ali zmanjšanje števila zaposlenih ter zmanjšanje konkurenčnosti Slovenije za tista podjetja, ki lahko izbirajo lokacijo svojega poslovanja.«
Na ministrstvu za delo so z zakonodajnim predlogom po naših informacijah že seznanjeni – z Levico so se dogovorili tudi že o delu v delovnih skupinah in načinu izvajanja projektov –, a jih še niso komentirali. Je pa ministrica za delo Ksenija Klampfer že večkrat poudarila, da so nujni ukrepi na sistemski ravni, na nedavnem posvetu o prekarnosti pa je spet zatrdila, da morajo ukrepi v ospredje postaviti zaščito delavcev.
Deloma večji varnosti ne pa tudi sistemskosti sledi predlagani predpis, s katerim želi Levica agencijskim delavcem, ki so zaposleni za določen čas v primeru predčasnega prenehanja potrebe po delu, do izteka pogodbe zagotoviti nadomestilo v višini pogodbeno dogovorjene plače. Zaposlenim agencijskim delavcem za nedoločen čas bi po predlogu zvišali nadomestilo med čakanjem na delo s sedanjega v višini najmanj 70 odstotkov minimalne plače na višino minimalne plače. Zadnje sicer še vedno ne pomeni, da bodo agencijski delavci izenačeni z neposredno zaposlenimi delavci, saj ti prejemajo vsaj 80 odstotkov svoje povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti.
»V duhu izenačitve in zagotavljanja enakih pravic se predlog razvija v pravo smer. Naj veljajo enaka pravila kot za delavce, zaposlene neposredno v podjetju,« predlagano komentira Tanja Šket, direktorica agencije Atama, ki pa poudarja tudi, da se agencijski delavci, zaposleni v agencijah, ki upoštevajo pravila agencijskega delovanja, le redko znajdejo v položaju, ko bi prejemali tako nizko nadomestilo, saj je interes agencije, da delavcu najde novo zaposlitev. Večja težava so posredniki, ki ne spoštujejo pravil in jim tudi nove omejitve ne bodo pomenile dodatnih ovir. Ključen pri tem bi bil poostren nadzor inšpekcij.
Levica je predloge glede agencijskega dela koalicijskim partnerjem poslala že 2. aprila, a resne razprave do zdaj po naših podatkih še niso opravili. Ključno pri sprejemanju bo predvsem mnenje socialnih partnerjev, saj je sedanji delež agencijskih delavcev v podjetjih usklajen na ekonomsko-socialnem svetu. Levica sicer predlaga zmanjšanje deleža agencijskih delavcev v podjetjih s sedanjih 25 odstotkov na deset odstotkov in odpravo izjem, ki jih predvideva sedanja ureditev. Ponovna uskladitev bo, glede na to, da si delodajalci želijo še več fleksibilne delovne sile, sindikati pa opozarjajo, da se agencijsko delo nemalokrat izrodi v kršenje osnovnih delavskih pravic, gotovo zahtevna.
»Omejitev na deset odstotkov ne bo pripomogla k boljšemu položaju delavcev,« razmišljajo v agencijah Atama in Adecco, saj bi se po njihovem mnenju na ta račun lahko povečalo nezakonito zaposlovanje. Viviana Žorž je v imenu agencije Adecco izpostavila, da bi predlagana omejitev obsega lahko vodila tudi v odpuščanje agencijskih delavcev: »Vsi se ne bi mogli zaposliti drugje, saj podjetja potrebujejo fleksibilnost. To bi povzročilo širitev nelegalnih oblik zaposlitev ali zmanjšanje števila zaposlenih ter zmanjšanje konkurenčnosti Slovenije za tista podjetja, ki lahko izbirajo lokacijo svojega poslovanja.«
So predlogi res sistemska rešitev?
Na ministrstvu za delo so z zakonodajnim predlogom po naših informacijah že seznanjeni – z Levico so se dogovorili tudi že o delu v delovnih skupinah in načinu izvajanja projektov –, a jih še niso komentirali. Je pa ministrica za delo Ksenija Klampfer že večkrat poudarila, da so nujni ukrepi na sistemski ravni, na nedavnem posvetu o prekarnosti pa je spet zatrdila, da morajo ukrepi v ospredje postaviti zaščito delavcev.
Deloma večji varnosti ne pa tudi sistemskosti sledi predlagani predpis, s katerim želi Levica agencijskim delavcem, ki so zaposleni za določen čas v primeru predčasnega prenehanja potrebe po delu, do izteka pogodbe zagotoviti nadomestilo v višini pogodbeno dogovorjene plače. Zaposlenim agencijskim delavcem za nedoločen čas bi po predlogu zvišali nadomestilo med čakanjem na delo s sedanjega v višini najmanj 70 odstotkov minimalne plače na višino minimalne plače. Zadnje sicer še vedno ne pomeni, da bodo agencijski delavci izenačeni z neposredno zaposlenimi delavci, saj ti prejemajo vsaj 80 odstotkov svoje povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti.
»V duhu izenačitve in zagotavljanja enakih pravic se predlog razvija v pravo smer. Naj veljajo enaka pravila kot za delavce, zaposlene neposredno v podjetju,« predlagano komentira Tanja Šket, direktorica agencije Atama, ki pa poudarja tudi, da se agencijski delavci, zaposleni v agencijah, ki upoštevajo pravila agencijskega delovanja, le redko znajdejo v položaju, ko bi prejemali tako nizko nadomestilo, saj je interes agencije, da delavcu najde novo zaposlitev. Večja težava so posredniki, ki ne spoštujejo pravil in jim tudi nove omejitve ne bodo pomenile dodatnih ovir. Ključen pri tem bi bil poostren nadzor inšpekcij.
Kaj je še na mizi?
Poleg sprememb agencijskega dela in zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Levica predlagala še pred podpisom pogodbe o sodelovanju, imajo že pripravljen predlog sprememb, s katerim bi delo študentskih servisov prenesli na zavod zaposlovanje, in kot pravijo, s tem zagotovili sredstva za zvišanje štipendij. Glede na polemiko, ki se je že razvnela, in nasprotovanje študentskih servisov, si Levica želi pohiteti. Koalicijskim partnerjem in javnosti bodo predlog predstavili predvidoma prihodnji mesec. Načrtovana uvedba bolniških za samozaposlene v kulturi – preostali samozaposleni bi po načrtu Levice prišli na vrsto šele pozneje – pa se bo zamaknila, saj se bodo po menjavi ministra – usklajevanje je potekalo že z Dejanom Prešičkom – spet usklajevali še z novim ministrom za kulturo Zoranom Pozničem.
Poleg sprememb agencijskega dela in zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Levica predlagala še pred podpisom pogodbe o sodelovanju, imajo že pripravljen predlog sprememb, s katerim bi delo študentskih servisov prenesli na zavod zaposlovanje, in kot pravijo, s tem zagotovili sredstva za zvišanje štipendij. Glede na polemiko, ki se je že razvnela, in nasprotovanje študentskih servisov, si Levica želi pohiteti. Koalicijskim partnerjem in javnosti bodo predlog predstavili predvidoma prihodnji mesec. Načrtovana uvedba bolniških za samozaposlene v kulturi – preostali samozaposleni bi po načrtu Levice prišli na vrsto šele pozneje – pa se bo zamaknila, saj se bodo po menjavi ministra – usklajevanje je potekalo že z Dejanom Prešičkom – spet usklajevali še z novim ministrom za kulturo Zoranom Pozničem.
