Občina se je odločila, da bo objekt gradila postopoma (fazno), doslej pa ji je uspelo postaviti zgolj betonsko ploščo. Lani je objavila javni razpis za prvo fazo gradnje šole (vrednost 3,914 milijona evra), v kateri bi bilo sprva 13 oddelkov od prvega do petega razreda, kasneje pa bi prišle na vrsto še učilnice za popolno devetletko. Toda župan Ivan Jordan je razpis razveljavil, čeprav se je nanj prijavilo 13 podjetji. »Od projektantske vrednosti so cene odstopale tudi za dva milijona evrov,« je za Delo povedal Jordan in pojasnil, da šole zdaj ne bodo zidali z belim beton, ker je predrag, temveč z navadnim in tako prihranili nekaj stotisoč evrov. Tudi senzorskih rolet ne nameravajo vgraditi. Neizbrani podjetnik je prepričan, da so arhitekti napačno ocenili vrednost projekta in da bo zaradi te šole še marsikoga bolela glava.
5700 evrov najemnine
Občina je imela že pred leti pridobljeno gradbeno dovoljenje za lavriško šolo, a se Jordan z energetsko potratnim in predragim projektom (11 milijonov evrov) ni strinjal. Izjemno priseljevanje v ta obljubljanski del je s sprejemanjem prostorskih aktov za gradnjo večstanovanjskih objektov podpirala prav občina, a je ob tem povsem zanemarila gradnjo šolskih in predšolskih objektov. Nov vrtec so na Lavrici denimo odprli pred tremi leti, a so že lansko jesen odklonili kar 160 otrok.
Pramajhna škofljiška šola
Po vseh šivih pa poka tudi matična osnovna šola na Škofljici, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 948 učencev in bo že septembra presegla magično število 1000 učencev, čeprav je kuhinja projektirana za vsega 450 učencev. Šolsko ministrstvo so letos zaprosili za povečan normativ (30 učencev). Na šolskem inšpektoratu so za Delo povedali, da niso seznanjeni s prostorska problematika v tem zavodu.
In kako namerava vodstvo šole organizirati pouk v novem šolskem letu? Ravnatelj Roman Brunšek pravi, da pogovori z občino o prostorski problematiki še potekajo, da pa jim za začetek pouka manjkajo štiri učilnice: tri na Lavrici in ena na Škofljici.