Na levici lažje drobiti kot združevati

Ljubljana – »Strank leve provenience bo letos na volitvah res veliko, glasovi bodo precej razpršeni, vendar se s tem ne obremenjujemo – naš cilj je povezava slovenske levice kot močnega protipola SDS Janeza Janše,« je včeraj vložitev kandidatnih list komentiral generalni sekretar Socialnih demokratov (SD) Dejan Levanič.

Bi lahko na levici govorili tudi o potencialnem kanibalizmu, še zlasti ker so nekatere nove stranke nastale na podlagi notranjih konfliktov in zamer ter odhoda posameznih članov? Programska izhodišča so podobna, nekatera tudi identična, glede na veliko konkurenco pa tokrat ne bo pomemben zgolj vsak odstotek, ampak morda celo vsak promil glasov volivcev. Tekmo na levici so nekoliko razbremenili z odločitvijo v Pozitivni Sloveniji, da se kandidaturi odpovedo, odpoved kandidature LDS so nekateri pričakovali, prav tako se v tekmo ni vključila stranka Novi socialdemokrati (NS), ki sta jo pred tremi tedni ustanovila Milan Balažic in Andrej Magajna.

»Ni vse, kar je levo od Janeza Janše, že levica«

Kot je včeraj dejal Balažic, jim je za pripravo na volitve in vložitev kandidatnih list preprosto zmanjkalo časa. Projekt konstituiranja stranke prek lokalnih odborov kljub temu nadaljujejo s pospešenim tempom, cilj pa so prihodnje parlamentarne volitve. Kar zadeva ime Novi socialdemokrati, to ostaja, pa ne zaradi morebitnega nagajanja, temveč ker najbolje poudarja prelom z njegovo nekdanjo stranko SD, ki je »globoko vpletena v tajkunske in druge zgodbe globoke države«. Neposredna tekmica SD je stranka Sloga, ki jo je ustanovil Janko Veber in se tik pred vložitvijo kandidatnih list povezal v koalicijo z Združeno levico Franca Žnidaršiča. A generalni sekretar SD Dejan Levanič ostaja samozavesten; po njegovih besedah jim lahko stranka njihovega nekdanjega člana res odnese nekaj glasov, vendar »lahko le SD porazi SD«. Do Vebra v SD ne čutijo nobenih zamer in so z njim – tako kot z vsemi strankami razen SDS, ki po njegovem mnenju sodi med »radikalno desne« – tudi v prihodnje pripravljeni sodelovati. Računajo predvsem na tabor avtentično levih strank, saj »preveč liberalizma ne bi bilo dobro«, sicer pa je Cerarjeva SMC z odstopom vlade po njegovem mnenju tako in tako »izgubila energijo in obupala«.



V SMC se s takšno oceno ne strinjajo, kot pravijo, se »leva politična drža definira po dejanjih in ne po besedah«, zato prav velike gneče na levici ne vidijo, vidijo pa možnost projektnega sodelovanja programsko sorodnih strank. »Prava nevarnost ni razpršitev glasov, ampak logika, da je vse, kar je levo od Janeza Janše, levica,« pa dogajanje komentirajo v Levici, kjer menijo, da ključne politično-ekonomske odločitve vlad Mira Cerarja in Alenke Bratušek niso bile dosti drugačne od politike Janševe vlade. Odločitev Pozitivne Slovenije, da se ne vključi v volilno tekmo, ocenjujejo kot »pozitivno«, glede nastopa preostanka Združene levice pa menijo, da zamera ne more biti konstruktivna podlaga za nastanek nove stranke, saj bi si želeli, »da jim nove grupacije ne bi bile podobne zgolj po imenu, temveč tudi po prepričanju in načinu delovanja«.

Tudi v Stranki Alenke Bratušek (Sab) se s konkurenco ne obremenjujejo. Kot so dejali včeraj, so prepričani, da bodo »volivci po medlem mandatu vlade v odhajanju zagotovo raje izbrali tiste, ki so se z vodenjem države že dokazali in ki stvari zares uredijo in pred problemi ne pobegnejo«, sicer pa so v Sabu prepričani, da bo njihova stranka del prihodnje leve oziroma levosredinske vlade. V Listi Marjana Šarca pravijo, da jih množičnost strank prav nič ne moti, morebitna prihodnja vladna koalicija, ki bi bila sestavljena iz številnih strank, pa ne bi bila nujno manj operativna, saj o »zadnji vladni koaliciji, ki so jo sestavljale le tri stranke, ne moremo trditi, da je bila kakšen operativni presežek«. Tukaj sta še Dobra država Bojana Dobovška in vrsta manjših strank, od Solidarnosti do Socialistične partije Slovenije, ki jim ankete sicer ne napovedujejo velikih možnosti za preboj v parlament, nekaj glasov na levici pa bodo nedvomno dobile.

V NSi so se opozicijske vloge naveličali

Na desnem političnem polu je tekmecev precej manj, ad hoc ustanovljenih strank tako rekoč ni, v parlament se poskuša vrniti SNS Zmaga Jelinčiča, a ji javnomnenjske ankete tega ne napovedujejo. Edina res neposredna tekma bo potekala med SLS Marka Zidanška in Novo SLS Franca Kanglerja oziroma koalicijo Združena desnica, kar bi glede na ankete prav lahko rezultiralo v tem, da obe stranki ostaneta zunaj parlamenta. V SDS dogajanja na začetku volilne kampanje niso komentirali, v NSi pa so povedali, da se ukvarjajo zgolj s svojo stranko, in ne z drugimi, sicer pa veliko število strank za volivca pomeni tudi večjo možnost izbire. Predsednik stranke Matej Tonin nam je včeraj dejal, da so se opozicijske vloge naveličali in da so pripravljeni vstopiti tudi v »povsem levo vlado«, če bodo le imeli možnost uresničitve svojega programa. »Nikakor ne mislimo biti figov list za na videz politično uravnoteženo vlado, po drugi strani pa nas njene ideološke barve ne zanimajo, pripravili bomo deset točk, od katerih ne nameravamo odstopiti, in če jih bomo v koaliciji lahko realizirali, bomo del vladne ekipe,« je dejal Tonin.

V volilni tekmi bo sodelovala še vrsta strank, ki jih ni mogoče kar arbitrarno umestiti v en ali drug politični tabor, njihov vsebinski razpon pa sega od izrazito nacionalnih (Zedinjena Slovenija, Stranka slovenskega naroda) prek na specifično problematiko osredotočenih strank in list do izrazito neortodoksnih, kot je Piratska stranka.