Koper - Čebelarji na Obali ocenjujejo, da je pozimi na Obali pomrlo 30 do 50 odstotkov vseh čebel, je pojasnil namestnik predsednika Obalnega čebelarskega društva Koper Miloš Furlan. Proizvodnja medu bo zato vsaj za četrtino manjša, meni Furlan. Težave pa naj bi obalnim čebelarjem povzročali tudi čebelarji "na črno".
Furlan je pojasnil, da morajo čebelarji, ki čebelnjak pripeljejo z drugega območja, stojišče označiti s tablo, izdano na ministrstvu za kmetijstvo, na kateri je med drugim oznaka čebelnjakov. Na Obali pa se po njegovih besedah pojavlja kar nekaj panjev "na črno". Furlan ocenjuje, da je teh čebelarjev okoli 50, vsak pa ima po nekaj panjev.
"Takšni čebelarji so čebele pripeljali mimo pašnega reda obalnega čebelarskega društva Koper," je pojasnil in dodal, da koprski čebelarji na to območje ne morejo pripeljati svojih čebel, ker je območje zasedeno s čebelami, ki so jih pripeljali "črni prevozniki". Obalno čebelarsko društvo Koper ima sicer registriranih od 115 do 120 čebelarjev in čebelarijo s približno 2000 do 2500 panji.
Čebelarji po njegovih besedah razloge za umiranje čebel pripisujejo različnim dejavnikom. Na vprašanje, če bi bili čebelarji "na črno" lahko eden od dejavnikov za širitev bolezni, je Furlan odgovoril, da "je dejstvo, da mora čebelar, ki čebele pripelje na tuj teritorij, obenem predložiti tudi izvid veterinarske službe, da čebele ne izvirajo iz kužnega kroga".
Obala prezasičena že z domačimi čebelarji
Glede prisotnosti parazita varoje, ki je velik sovražnik čebelarjev, je dejal, da ta s čebelami prehaja iz enega čebelnjaka na drugega. "Več, kot je na terenu čebel, več je možnosti, da se v tuj čebelnjak naseli tudi parazit," je pojasnil in dodal, da je Obala že z domačimi čebelarji prezasičena.
Rešitev čebelarji po njegovih besedah vidijo v strogem vzdrževanju pašnega reda, predvsem tistih čebelarjev, ki nameravajo ob medenju pripeljati na območje čebele. Inšpekcijske službe z ministrstva za kmetijstvo gredo čebelarjem po njegovih besedah na roke. Glede veterinarskih služb pa je dejal, da jih omejuje zakonodaja.
Težave po njegovih besedah lahko povzročajo tudi kmetje z različnimi pesticidi. Kot je pojasnil, slednji škropiva nabavljajo sami. "Samo na njihovo zavest lahko potrkamo, da se bodo držali navodil proizvajalcev škropiv," je dejal.
Naravna katastrofa?
Po Furlanovih besedah natančni vzroki, zakaj čebele umirajo, še niso znani. Eden od dejavnikov vsakoletnega osipa čebel so po njegovih besedah tudi izredno suha poletja, ko bi moral čebelar za čebele posebej poskrbeti, do česar včasih ne pride, zaradi premalo hrane pa nato izpade cela generacija čebel. Med ostalimi dejavniki je omenil gosto poseljenost s čebelnjaki, različne bolezni in zajedavce, zadnje čase pa naj bi imeli težave tudi zaradi pozne jesenske paše na bršljanu, je pojasnil.
Čebelarji imajo po njegovih besedah z novo evropsko zakonodajo težave tudi zaradi učinkovitosti sredstev, ki jih lahko uporabljajo. "Nekaj verjetno vplivajo klimatske spremembe, nekaj pa morda tudi sami čebelarji z nedoslednim izvajanjem določenih opravil in nepravočasnim izvajanjem določenih ukrepov in postopkov," je še dejal.
Težavo čebelarjem po njegovih besedah predstavlja tudi strah pred obdavčitvami. "Izgube čebel, ki smo jih utrpeli čebelarji na Obali in tudi drugod po Sloveniji, že mejijo na naravno katastrofo, menijo nekateri čebelarji," je zaključil Furlan.