Na podeželju zahtevajo boljše življenje

Podčetrtek – Okoli 250 udeležencev 3. Slovenskega podeželskega parlamenta bo še danes razpravljalo o izzivih podeželja, za katerega so ob včerajšnjem odprtju vztrajno ponavljali, da ne gre le za kmetijstvo. V tem duhu je spisana tudi deklaracija, v kateri zahtevajo izboljšanje kakovosti življenja na slovenskem podeželju.

Udeleženci podeželskega parlamenta prihajajo iz vse Slovenije in zastopajo različne interese podeželja, prihajajo iz organizacij v nevladnem, javnem in zasebnem sektorju. Največje težave podeželja so depopulacija, kar je velikokrat rezultat pomanjkanja delovnih mest, nizka donosnost večjega dela kmetijskih dejavnosti, zmanjševanje obsega kmetijskih zemljišč, posebej pa so opozorili tudi na ukinjanje cele vrste storitev na podeželju ter na pomanjkljivo infrastrukturo, od preskrbe z vodo, kanalizacije, prometa do širokopasovnega informacijskega omrežja.

V svoji deklaraciji zahtevajo, naj se dostopnost do storitev izboljša, zato ostro nasprotujejo umikanju interventne zdravstvene službe v bolj odmaknjenih urbanih središčih. Zahtevajo ustavitev opuščanja kmetovanja na tleh s slabšimi razmerami pa tudi ustavitev pozidave najrodovitnejših zemljišč zaradi gradnje prometnih povezav, ki bi jih lahko speljali po manj vrednih zemljiščih.

Krasno na papirju

Čeprav bi kmetijstvo in podeželje potrebovala veliko denarja, je proračun za te namene še vedno omejen. Tudi lanska rekordna rast v kmetijski proizvodnji, ki je bila celo najvišja v Evropski uniji, ni pomagala, da bi si podeželje izborilo več sredstev. Nekaj jim bo morda uspelo pridobiti s programom za razvoj podeželja, Slovenija je ena prvih držav, ki ji je evropska komisija potrdila program. V naslednjih tednih bo država v Bruselj poslala nov program z izboljšavami. Ta prizadevanja je včeraj pohvalila nizozemska ministrica za kmetijstvo Sharon Dijksma, ki je prišla tudi zato, ker bo Nizozemska predsedovala EU v prvi polovici 2016; na področju kmetijstva se bodo usmerili predvsem v poenostavitev kmetijske politike.

Jasno je, da to ne pomeni, da bo jutri na podeželju, ki obsega kar 90 odstotkov Slovenije in kjer živi 57 odstotkov prebivalcev, življenje lažje in kakovostnejše. Primer za to so zagotovo Haloze. Kmetijski minister Dejan Židan je povedal, da imajo za to območje tudi rezervni načrt: »Če bomo ugotovili, da s posebnim programom za Haloze s sedanjo zakonodajo ne moremo izpolniti vseh pričakovanj, bom jaz prvi, ki bom razumel potrebe ljudi, da za neposredno pomoč sprejmemo posebni zakon o Halozah.«