Na policiji se utapljajo v primerih kršitev pravic delavcev

Desetkrat več kaznivih dejanj kot pred petimi leti. Zakon o delovnih razmerjih nima učinkov.

Objavljeno
20. julij 2014 18.28
Jure Predanič, Mitja Felc, kronika
Jure Predanič, Mitja Felc, kronika

Ljubljana – Nekateri delodajalci pri varčevanju izberejo pot, ki se jim na prvo žogo zdi najboljša, saj ponavadi ni hujših takojšnjih posledic. Dolgoročno pa ne le, da jih lahko v inšpekcijskih postopkih močno udarijo po žepu, temveč jim zaradi kaznivih dejanj grozijo zaporne kazni. Na inšpektoratu za delo opozarjajo, da nov zakon o delovnih razmerjih na tem področju ni prinesel želenih učinkov.

Na povečanje kriminalitete s področja delovnih razmerij in socialne varnosti zadnja leta nedvomno vplivajo neugodne gospodarske razmere v državi, pravi Maja Gašperšič, višja kriminalistična inšpektorica iz uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi. »Podjetja imajo likvidnostne težave in poskušajo racionalizirati stroške. Včasih jim je najlaže rezati pri plačilu prispevkov oziroma plačil za opravljeno delo.

Gotovina za neto plačo se mogoče še izplača, prispevki pa se zanemarjajo.« Poudarja, da se v javnosti ustvarja napačno mnenje, da je v preteklosti nadzor zatajil, saj je ta ves čas bil. »Davčna uprava, denimo, je izvajala nadzor in ukrepala. Vedeti pa je treba, da se kršitve s tega področja ponavadi v prvi vrsti obravnavajo kot prekršek in policija tu nima ničesar zraven, saj je to naloga inšpekcijskih služb.« O tem, da policisti in kriminalisti tega področja ne zanemarjajo, govorijo številke.

Še leta 2009 so obravnavali 312 kaznivih dejanj s področja temeljnih kršitev pravic delavcev (neplačila prispevkov, kršenja prepovedi nadurnega in nočnega dela, kršenja varstva delavcev zaradi nosečnosti in starševstva ter pravil o plačah in drugih prejemkih ...), lani pa so se ukvarjali že s 3138 kaznivimi dejanji. Med kazniva dejanja s tega področja spada še šikaniranje na delovnem mestu, kršitve pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti, zaposlovanje na črno, kršitve pravic do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnih pravic ter pravic iz socialnega zavarovanja in zloraba pravic iz socialnega zavarovanja. Vendar je več kot 90 odstotkov vseh kaznivih dejanj prav kršitev temeljnih pravic delavcev.

Meja med prekrški in kaznivimi dejanji

»Ko se je pred leti število kaznivih dejanj izjemno povečalo, smo naredili analizo in ugotovili, da bi bilo mogoče nekatere stvari izboljšati, poenotiti prakso in okrepiti sodelovanje z drugimi službami. Na začetku leta 2012 smo z davčno upravo, inšpektoratom za delo in vrhovnim državnim tožilstvom pripravili strokovni posvet o preiskavah kaznivih dejanj s tega področja. Za policiste in kriminaliste, ki se s tem ukvarjajo, smo pripravili tudi priporočila in smernice,« pravi Maja Gašperšič.

Z vidika pravne varnosti je pomembno, da je meja med prekrški in kaznivimi dejanji jasno določena, včasih pa lahko to prinaša zmedo, saj je težko preprosto potegniti ločnico, zlasti če je pristojnih več različnih služb. Sogovornica opozarja, da policija pri teh kršitvah ni prekrškovni organ in nima pooblastil za ukrepanje. Edino, kar je v njihovi moči, da prijavo zoper delodajalca, kjer ne ugotovijo znamenj kaznivih dejanj, odstopijo ustrezni inšpekcijski službi: »Kadar prijavo obravnavamo, jih zaprosimo za njihove ugotovitve, ki nam služijo pri uvedbi predkazenskega postopka.« Enako je, ko inšpekcijski organi ugotovijo znake uradno pregonljivega kaznivega dejanja – potem primer predajo policiji.

Da gre država v korak s časom, sogovornica utemeljuje tudi s spremembami zakonodaje. Dodaja, da pravila nikoli ne bodo popolna, je pa pomembno, da se prilagajajo. »Ko nastopi vloga policije, je zakonodaja povsem urejena, da lahko takšna ravnanja uspešno preganjamo. Tudi zato je preiskanost izjemno visoka, kar 99,8-odstotna.« Edino, kjer opažajo pomanjkljivosti, je sistemski nadzor na ravni celotne države, ne le posamezne inšpekcijske službe ali policije.

»Zavedamo se, da so to dejanja, ki prebivalcem kršijo ustavno zagotovljeno pravice do varstva dela in socialne varnosti, zato delamo vse, kar je v naši moči. Povzročene škode se ne da primerjati z drugimi oblikami gospodarske kriminalitete, čeprav je lani znašala malo več kot 16 milijonov evrov, vendar je to področje, ki je za delavca izjemno pomembno in se posledice kršitev ponavadi pokažejo šele čez čas,« pravi Maja Gašperšič.

Siljenje v podjetništvo

Kako je kriza vplivala na kršitve iz delovnih razmerij, je mogoče ugotoviti tudi na podlagi ugotovitev inšpektorata za delo: »Kršitev glede plačila za delo pred letom 2008 sploh ne najdemo med najpogostejšimi, od leta 2009 pa trdno zasedajo prvo mesto na lestvici in iz leta v leto naraščajo.« Samo v prvi polovici letošnjega leta so jih ugotovili 1816.

Inšpektorji se zadnje čase pogosto srečujejo z zlorabami delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo predvsem na siljenje delavcev v pridobivanje statusa samostojnega podjetnika (s. p.). Precej razširjeno je tudi študentsko delo, čeprav obstajajo vsi elementi delovnega razmerja. Inšpektorji zaznavajo še neizplačevanje nadomestil delavcem v času upravičene odsotnosti z dela. Čedalje več je družb, registriranih v Sloveniji, ki opravljajo dejavnost v tujini, in s tem povezanih kršitev delovnopravne zakonodaje delavcem, napotenim v tujino. Pa tudi kršitev pravic delavcem, napotenih na delo v Slovenijo iz tujine.

Zaradi nepravilnosti so inšpektorji lani v 1486 primerih delodajalcem z ureditveno odločbo naložili odpravo nepravilnosti, v 123 primerih so ukrepali z izdajo odločbe o prepovedi opravljanja delovnega procesa do odprave nepravilnosti. Inšpektorji so v postopku o prekršku ukrepali z 2416 plačilnimi nalogi, 1703 odločbami o prekršku in 820 opozorili. Kaznivo dejanje so prijavili v 48 primerih. V enem je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi. V 198 primerih so izrekli opozorila. Ni skrivnost, da je inšpektorjev premalo, na tem področju jih dela 45.

Sprememba več zakonov

Na inšpektoratu opozarjajo, da zakon o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet aprila lani, ni prinesel želenih učinkov: »Številne ugotovljene kršitve žal ne kažejo na to, da bi se razmere na tem področju izboljšale. Inšpektorji so tudi leta 2013 ugotavljali podobne kršitve kot v preteklih letih. Vzrok so najprej zagotovo težke gospodarske in finančne razmere v Sloveniji pa tudi množične zlorabe zakonodaje. Novi zakon nedvomno zagotavlja fleksibilnost, vprašanje pa je, ali je za izboljšanje razmer na trgu dela dovolj samo sprememba tega zakona ali bo nujno prilagoditi še drugo zakonodajo.«

Na inšpektoratu imajo konkretne predloge. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so jim že prisluhnil, saj so bili v letih 2013 in 2014 pripravljeni in sprejeti trije zakoni, ki po mnenju inšpektorata prispevajo k večji pravni varnosti delavcev in k preprečevanju sive ekonomije. To so zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zakon o inšpekciji dela ter spremembe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

A spremembe bodo potrebne tudi na drugih področjih, na primer v zakonu o gospodarskih družbah z omejitvijo ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika tistim, ki ne izplačujejo plač, s poenostavitvijo zakona o prekršku, s čim hitrejšo spremembo zakona, ki bo urejal občasno in začasno delo študentov. Spremeniti bi bilo treba tudi zakone o delovnih razmerjih, o evidencah na področju dela in socialne varnosti, o matični evidenci uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ...