»Brez lastne države ne bi bilo nič bolje; odvisni bi bili od volje drugih«

Po svetu imamo številne prijatelje in nobenega sovražnika. Tudi zato velja Slovenija za eno najbolj varnih držav na svetu, je dejal predsednik Borut Pahor.
Fotografija: Predsednik Pahor je državljane pozval, naj vsaj ob prazniku opazijo lepote Slovenije in kako srečni smo, ker jo imamo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Predsednik Pahor je državljane pozval, naj vsaj ob prazniku opazijo lepote Slovenije in kako srečni smo, ker jo imamo. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ljubljana - Ponedeljkov dan državnosti so na Kongresnem trgu počastili z državno proslavo. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da je kritika države razumljiva, vendar je tudi prav, da »ponosno opazimo velikanske spremembe in sijajne dosežke, ki so nam uspeli«. Ocenil je, da »brez lastne države ne bi bilo bolje«.

»Vem, da 27 let kasneje številna upanja in sanje za marsikoga ostajajo zgolj stare skrbi in novi strahovi. Toda eno je gotovo. Brez lastne države ne bi bilo nič bolje,« je dejal predsednik.

Pojasnil je, da »brez samostojne Slovenije ne bi bilo izgledov za boljšo prihodnost, brez lastne države bi bili odvisni od volje drugih. Tako pa v skladu z našo suvereno voljo pa od ustanovitve svoje države počasi, a trmasto in smelo vendarle obračamo stvari na bolje«.

Priznal je, da nismo še rešili vseh problemov, smo pa v dobrega četrt stoletja »iz naroda prerasli v nacijo, iz totalitarizma v demokracijo, iz dežele v neodvisno in samostojno državo, iz države, ki so ji na začetku vsi odrekali diplomatsko priznanje, smo postali enakovredni in enakopravni del mednarodne skupnosti«. »Po svetu imamo številne prijatelje in nobenega sovražnika. Tudi zaradi tega velja Slovenija za eno najbolj varnih držav na svetu,« je še dodal.

Proslava ob Dnevu državnosti je bila na Kongersnem trgu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Proslava ob Dnevu državnosti je bila na Kongersnem trgu. FOTO: Blaž Samec/Delo


Po Pahorjevih besedah smo uredili tudi najbolj vitalna vprašanja naše države. »Rešili smo jih po mirni poti, vključno z določitvijo vseh naših meja. Rešili smo se tudi iz največje svetovne gospodarske krize po drugi svetovni vojni. To so velike reči, vredne velike države,« je opozoril.

In vse to nam po njegovih besedah »omogoča, da se bomo kvalificirano, odgovorno in uspešno znašli v vrtincu sprememb, ki nas čakajo v naslednjega četrt stoletja". Če bi se proti naši volji zgodilo karkoli, kar bi v samih temeljih preizkušalo naše nacionalne in državne sposobnosti, pa Pahor ugotavlja, da smo enotni »absolutno sposobni zavarovati vse naše nacionalne in državne interese v prid miru, varnosti in blaginje naših ljudi«.

Opozoril je tudi, da je bila ustanovitev države »elementarno spravno dejanje. Tako kot je bila spravno dejanje ustanovitev Evropske unije. Dokler bo prevladoval duh sprave in dokler se bomo zavedali naše soodvisnosti znotraj naroda in med narodi v EU, nam nič ne more do živega,« je prepričan.

Državljane je pozval, naj vsaj ob prazniku opazijo lepote Slovenije in kako srečni smo, ker jo imamo. »Zavedajmo se, da smo sposobni uresničiti stoletne sanje in da znamo rešiti velikanske probleme, če nas povezujejo medsebojno spoštovanje, sodelovanje, solidarnost, zaupanje in čisto človeška dobrota,« je še nanizal.



Proslave so se udeležili številni vidni predstavniki političnega in družbenega življenja. Organizatorji so sicer okoli 3600 vabil naslovili na predstavnike vseh treh vej oblasti, zdajšnje in nekdanje ministre, poslance vseh sklicev državnega zbora, svetnike, akademike, gospodarstvenike, kulturnike, znanstvenike in predstavnike lokalnih skupnosti. Pri proslavi ob dnevu državnosti tradicionalno sodelujejo tudi zastavonoše, praporščaki in nosilci bojnih zastav.
 

Tonin: Republika Slovenija je moja domovina, ni nekaj daleč stran


Pred proslavo se je na predpraznični večer na slavnostni seji sestal državni zbor. V veliki parlamentarni dvorani je zbrane nagovoril predsednik zbora Matej Tonin, ki je v govoru med drugim poudaril, da je treba Slovenijo graditi na treh vrednotah: Dejal, da je pripadnik srečne generacije, ki je v šolo vstopila v Jugoslaviji, zaključila pa jo je v samostojni in neodvisni Sloveniji.

Spomnil je na prizadevanja Demosove vlade za samostojno in neodvisno Slovenijo pa tudi na »grenak poraz« JLA. »Slovenske obrambne sile, Teritorialna obramba in policija so ustavile in nevtralizirale tehnično močnejšega nasprotnika," je poudaril. Kot je dodal, je mlada država tako tudi s silo zavarovala politično odločitev za samostojnost in neodvisnost. Posebno hvaležnost smo dolžni izkazovati vsem, ki so za samostojnost dali svoje življenje, je dejal.

Po besedah Tonina nam nič ni bilo podarjeno, pač pa smo osamosvojitveno vojno morali izbojevati sami, tudi pri mednarodnem priznanju smo bili soočeni z nenaklonjenostjo svetovnih velesil. »Naša edina sreča je bila, da smo v ključnih trenutkih kot narod ostali enotni,« je poudaril.

Ozreti se moramo v prihodnost, so ob prazniku dejali govorniki. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ozreti se moramo v prihodnost, so ob prazniku dejali govorniki. FOTO: Blaž Samec/Delo


Od tedaj je Slovenija po njegovih besedah dosegla izjemne stvari. Postala je članica EU, zveze NATO, vstopila v schengensko območje in med državami nekdanjega socialističnega bloka prva prevzela evro in predsedovala EU. Opozoril je tudi na naravne lepote države in pripomnil, da je Slovenija »enostavno preveč lepa, da bi obupali nad njo«.

Od »ta država moramo preiti k moja država«. »Republika Slovenija ni nekaj tam daleč, ampak je moja domovina, za katero se je vredno boriti,« je povedal novoizvoljeni predsednik DZ. Spomnil je tudi na visoko volilno udeležbo na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji in na plebiscitu za samostojnost. »28 let kasneje veljajo demokratične volitve še vedno za enega najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in za temelj demokratičnega političnega sistema, kjer ljudstvo posredno udejanja svojo oblast, zapisano v ustavi. Zaskrbljujoči pa so trendi volilne udeležbe v zadnjih letih,« je opozoril.

Pozval je k spoštovanju različnosti, saj ta še ni razlog za razdeljenost. »Spoštujmo različnost. Dovolimo, da nas različnost bogati, ne pa deli,« je dejal. Kljub razlikam bomo namreč vedno živeli skupaj in bolje kot se bomo razumeli, hitreje se bomo razvijali, je še pristavil.

Matej Tonin s soprogo ob prihodu na proslavo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Matej Tonin s soprogo ob prihodu na proslavo. FOTO: Blaž Samec/Delo


Med cilji, ki so pred državo, je izpostavil blaginjo, ki »smo jo dolžni zagotoviti vsem, ne le peščici«. Dotaknil se je tudi begunske krize in ocenil, da s politiko odprtih vrat ne moremo pomagati dvema milijardama nesrečnih ljudi, pač pa je treba begunsko krizo reševati pri izvoru in na Bližnjem Vzhodu in v Afriki vzpostaviti mir.

Tonin je državljankam in državljanom že pred sejo namenil tudi posebno poslanico, v kateri je med drugim spomnil, da samostojne slovenske države ne bi bilo brez vizije, skupnih prizadevanj, sodelovanja, sklepanja kompromisov in izredno pogumnih državotvornih dejanj. 



Zapleteno politično ter družbeno dogajanje v Evropski uniji in v svetu po njegovih besedah ne dopušča, da bi Slovenci lahko odpravljali le pretekle napake in se ukvarjali le z lastnimi problemi. »Skoraj vsakodnevno smo soočeni z novimi mednarodnimi situacijami in izzivi, ki terjajo ustrezne odgovore,« je zapisal in pozval, naj bo »naš pogled pogumno usmerjen v prihodnost, pa čeprav se morda ta zdi negotova in zapletena«.

Seje so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik DS Alojz Kovšca, predsednica Ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, diplomatski zbor in drugi gostje.
 

Na proslavi so plapolale številne zastave. FOTO: Blaž Samec/Delo
Na proslavi so plapolale številne zastave. FOTO: Blaž Samec/Delo


Pahor sprejel svojce padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo


Predsednik republike Borut Pahor je pred večerno slovesnostjo skupaj z delegacijami notranjega in obrambnega ministrstva ter vojske in policije v predsedniški palači sprejel še svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.

V nagovoru zbranim je med drugim spomnil, da je že v petek z delegacijo obrambnega in notranjega ministrstva položil venec na Pomnik padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah. Tako so se po njegovih besedah na simbolen način posvetili spominu na njihovo žrtev za domovino, ki je danes svobodna in polna upanja za prihodnje generacije. 

Na dan državnosti bo Borut Pahor venec položil še na spomenik, ki je bil postavljen lansko poletje in je posvečen žrtvam vseh vojn. Predsednik želi, da bi tudi s takšnimi simbolnimi dejanji v kolektivni zavesti ohranjali spomin na to, da smo tudi v vojni za Slovenijo izgubili ljudi za svobodo. Takšne zavesti si želi zlasti pri generacijah, ki jim ni bilo usojeno živeti v času te vojne.



Kot je dejal Pahor, radi rečemo, da so dali življenje za svobodo. »V bistvu so jim bila življenja vzeta,« je opomnil. Vselej, ko se Pahor srečuje z njihovimi svojci, se tako vpraša, koliko je bilo v času po osamosvojitvi narejenega, da bi naši otroci na prihodnost lahko gledali z upanjem in ne strahom.

Sam ocenjuje, da smo v teh letih dosegli veliko. »Nismo rešili vseh problemov. Ne še. Jih pa rešujemo. Počasi, trmasto in smelo,« je dejal predsednik republike. Je pa zanj najpomembnejše, da lahko 27 let pozneje ugotovimo, da smo kot država in kot nacija v vseh okoliščinah »sposobni ubraniti nacionalne in državne interese v prid miru, blaginje in varnosti naših ljudi«.

Tako je po besedah Pahorja mogoče reči, da je generacija, ki je sodelovala pri osamosvojitvi, naložene naloge v veliki meri opravila. To pa daje zadoščenje, ki je tako zelo pomembno za sobivanje v državi, v domovini, je še dejal Pahor.

Predsedniku republike se je v imenu svojcev zahvalila Martina Albreht. Priznala je, da so dnevi, ko se spominjajo svojih najbližjih, ki so umrli v vojni, za svojce zelo težki. Vse, ki odločajo, je zato zlasti pozvala, naj poskrbijo, da bo Slovenija ostala »še naprej v miru«.

Komentarji: