Na razpisu države razgaljena revščina zasavskega podjetništva

Polovica denarja ali 1,5 milijona evrov za spodbude ostaja nerazdeljena; med poslanim tudi ponarejeni dokumenti.

Objavljeno
14. avgust 2014 19.49
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Zasavci so na trimilijonskem razpisu države za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest letos in prihodnje leto pogoreli. Vloge mrgolijo od nepravilnosti. Ministrstvo za gospodarstvo (MGRT) sumi celo na poslovne goljufije. Trinajstim prijaviteljem od 31 bodo razdelili le 1,4 milijona evrov, sume nepravilnosti pa predali pristojnim institucijam. O »osumljenih« MGRT molči.

Česar nočejo komentirati v državnem vrhu, komentirajo podjetniki. »Pojdite po sledi politike,« je neuradno slišati. V uredništvu časnika Finance so pridobili dokumentacijo, ki bremeni hrastniško Kamnoseštvo Šergan in družbe, povezane z družino Hrovatič. Na razpisu ni uspelo nobeni od njih, nepravilnosti pa so bile domnevno povezane z izogibanjem davščinam, z lastniškimi povezavami med »spornimi« prijavitelji in sumom ponarejanja računovodskih listin.

Cerar se je že pogovoril

Solastnica Kamnoseštva Šergan je poslanka Vojka Šergan, ki je na julijskih volitvah uspešno kandidirala na listi Stranke Mira Cerarja, na razpisu pa se je neuspešno potegovala za denar za investicijo v varjenje piva, ki bi jo kupila od podjetnika, hrastniškega rojaka Igorja Hrovatiča oziroma njegove avstrijske družbe. Hrovatiča zasavska javnost pozna iz neuspešne zgodbe o trboveljski Orodjarni, ki jo je kupil v stečaju Strojne tovarne, končala pa je v prisilni poravnavi.

Marčni razpis je predvideval finančne spodbude podjetnikom oziroma dru?bam iz Trbovelj, Hrastnika in Radeč, torej območju z nadpovprečno, več kot 15-odstotno brezposelnostjo. Za pomoč je s tremi projekti neuspešno zaprosil tudi Hrovatič oziroma družbe njegovih sorodnikov. Mira Cerarja, prvaka stranke, ki ji pripada tudi Vojka Šergan, smo pobarali, ali namerava ukrepati. Cerar se je o zadevi s poslanko očitno že pogovoril, saj mu je ta zagotovila, da jih ni nihče obvestil o nepravilnostih, MGRT pa da je njihovo vlogo zavrnilo z obrazložitvijo, da prijavljen projekt ne spada v dejavnost, ki je predmet razpisa, oziroma ocenjuje, da bi se podjetje moralo prijaviti na razpis ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Premalo dobrih idej

Poldrugi milijon evrov bo MGRT razdelil trinajstim prosilcem. Najuspešnejši na razpisu je bil trboveljski Kovit v lasti Sandija Grma iz Šmartna pri Litiji. Država bo k njegovemu 980.000 evrov vrednemu projektu gradnje proizvodno-poslovnega objekta za proizvodnjo malih hidroelektrarn prispevala polovico, Grm pa bo do leta 2017 odprl še sedem delovnih mest. Nad neizkoriščenostjo sredstev je bil presenečen, je povedal, saj je pričakoval projektov za najmanj dvakratno količino sredstev: »Očitno v Zasavju ni dovolj podjetniških idej, da bi v dveh letih koristili tri nepovratne milijone,« pravi Sandi Grm.

Med prijavitelji najdemo tudi uspešno trboveljsko gazelo Dewesoft, ki ji je lani ostalo 2,6 milijona evrov dobička. Subvencija v višini 120.000 evrov predstavlja 1,2 odstotka Dewesoftovega letnega prometa. Direktor družbe Andrej Orožen o sistemu subvencij pravi: »Lani smo državi neprimerno večji znesek plačali od zasluženega denarja. Bolj bi nam ustrezala zakonodaja, ki bi nam dovolila razpolagati s trdo prigaranim denarjem. To, da nam ponujajo subvencije, predstavlja le del sredstev, ki jih lahko povrnemo, drugi del denarja, s katerim smo plačali davščine, je ponujen manj prespektivnim podjetjem in je s tem verjetnost uspeha manjša.«

Sklepi so, denarja še ni

Sklepe o odobritvi sredstev so vlagatelji prejeli, pogodb pa še niso podpisali. Neuradno bo treba počakati na nastop nove vlade. Orožen pravi, da je treba zaupati, da so proračunska sredstva rezervirana. A ker se izplačilo odmika, ima Dewesoft težave s pravočasno dobavo. Ta jih zavezuje k odpremi do 15. oktobra. »Normalni dobavni roki so tri ali štiri mesece. Upamo, da bo MGRT imel posluh za morebitne minimalne spremembe.«

O polovičnem izplenu razpisa meni, da Zasavje nima podjetij, ki bi izpolnjevala pogoje. »Če je bilo odločeno, da se regiji sredstva namenijo za povečevanje zaposlenosti, je bil projekt ponujen napačno. Nekdo bo moral analizirati, kaj je šlo narobe.«