Referendum o arhivski noveli ni uspel

Ljubljana -Po neuradnih delnih izidih Državne volilne komisije se je referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih udeležilo 11,68 odstotka volivcev. Preštetih je 99,92 odstotka glasov. Za je glasovalo 32,67 odstotka, proti pa 67,33 volivcev.

To pomeni, da pobudnikom referenduma na čelu s prvopodpisano poslanko SDS Evo Irgl na volišča ni uspelo privabiti zadostnega števila volivcev, da bi zakon zavrnili.

Za preprečitev uveljavitve zakonske novele bi namreč moralo po novih referendumskih pravilih proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej 343.000 volivk in volivcev.

Grilc meni da o zmagovalcu referenduma ni dvoma

Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc je vesel, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in so »potrdili novelo arhivskega zakona in da so slovenski arhivi od današnjega dne najbolj odprti arhivi v Evropi.« Glede nizke volilne udeležbe pa pravi, da so ljudje svoje povedali tudi z neudeležbo.

Dejal je, da je dejstvo, da »nova referendumska zakonodaja nedvoumno potrjuje, kdo je zmagovalec tega referenduma. To je tako, kot da bi primerjali finalno tekmo svetovnega prvenstva v nogometu, kjer je zmagovalec samo eden, z referendumskim dnem glasovanja, kjer je prav tako lahko zmagovalec samo eden«.

Glede nizke volilne udeležbe je poudaril, da nova referendumska zakonodaja od predlagatelja referenduma pričakuje, da zbere zadostni kvorum glasov proti. »Očitno z argumenti niso uspeli,« je dodal. Izgovore s sončnim dnevom itd. pa je označil za slabe. »Dejstvo je, da je to le zaključek kampanje. Čas za argumente je bil ves mesec,« je dodal.

Ne strinja se z nekaterimi izjavami, da ljudi to vprašanje ne zanima.

Eva Irgl ocenjuje, da je ljudi še vedno strah

Prvopodpisana pod zahtevo za referendum o arhivski noveli, poslanka SDS Eva Irgl je z izidom glasovanja zadovoljna, manj pa z udeležbo, zaradi katere jim ni uspelo doseči kvoruma, da bi referendum uspel.

»Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore, pravi.«

Za nizko volilno udeležbo je po oceni Irglove več vzrokov. Prvi po njenih besedah je, »da smo še vedno mlada demokracija in da se še ne zavedamo dovolj, kako pomembno je, da odidemo na volišča in izrazimo svoje mnenje.«

Drugi je, da je »zdaj že razpadajoča koalicija delala vse v smeri, da referenduma ne bi izvedli skupaj z volitvami v Evropski parlament. Če bi referendum izvedli skupaj z evropskimi volitvami, bi bil cenejši, hkrati pa bi dosegli kvorum,« je zatrdila za STA.

K temu, da referendum ni uspel, so po njenih besedah veliko pripomogli tudi mediji, pri »čemer so nekateri zelo eksplicitno še zadnji dan pred volilnim molkom pozivali ljudi, naj se ne udeležijo referenduma«.

Četrti razlog pa je po njeni oceni to, »da se ljudje, ko govorimo o vprašanjih, ki so vezana na nekdanjo Službo državne varnosti, še vedno bojijo. Mislim, da je tudi strah bil odločilen za to, da se niso udeležili referenduma,« je dejala.

S tem, da sta proti noveli glasovali dobri dve tretjini volivcev, ki so se referenduma udeležili, je Irglova zadovoljna. To po njenih besedah kaže, da se ljudje zavedajo, da morajo biti arhivi odprti.

Valič Zverova prepričana, da bo novela otežila dostop do gradiva

Predsednica arhivske komisije Andreja Valič Zver po uveljavitvi arhivske novele pričakuje, da bo imela njena komisija več dela. Po noveli namreč varovanje občutljivih osebnih podatkov velja tudi za funkcionarje nekdanjega režima. Glede veljavnosti dovoljenj za izredni dostop do arhivskega gradiva za raziskovalce pa pravi, da ne ve, kako bo z njimi.

Kot je za STA dejala Valič Zverova, v noveli sicer res ne piše, da sedanja dovoljenja za izredni dostop z uveljavitvijo novele ne veljajo več, res pa je, da tudi ne piše, da ostanejo v veljavi, pravi. Navodil, kako bo zdaj z omenjenimi dovoljenji, nima, pričakuje pa, da jih bo dobila kmalu.

Predstavniki Arhiva RS in ministrstva za kulturo so sicer v referendumski kampanji večkrat zagotovili, da bodo sedanja dovoljenja za izredni dostop (ta raziskovalcem omogočajo vpogled v neanonimizirano gradivo), ostala v veljavi tudi po uveljavitvi novele.

Valič Zverova sicer pravi, da bo imela kmalu tudi v praksi možnost preizkusiti, ali besede kulturnega ministra Uroša Grilca, da bomo z novelo dobili najbolj odprte arhive v Evropi, tudi zares držijo. »Če temu ne bo tako, bom kot predsednica arhivske komisije razmislila o svojih nadaljnjih ravnanjih, «je dejala.

Prepričana je, da bo novela otežila dostop do gradiva in da se bo to pokazalo zelo kmalu: »In sicer tako, da bo dostop do arhivskega gradiva veliko daljši in bolj zapleten.«

Arhivska komisija odloča o dostopu do občutljivih osebnih podatkov v arhivskem gradivu, hkrati pa podeljuje dovoljenja za izredni dostop raziskovalcem, ki želijo vpogledovati v neanonimizirane dokumente.

Omerza pravi, da je stricem iz ozadja uspelo

Publicist in raziskovalec Igor Omerza je v prvem odzivu na razplet današnjega referenduma o arhivski noveli za STA dejal, da se strici iz ozadja od leta 2010, ko so po njegovem mnenju prvič posegli v odprtost arhivov in nezakonito zaprli del udbovskega gradiva, trudijo, da bi uničili zakon iz leta 2006. Danes jim je uspelo, je dejal.

Kot je še dejal, se z zakonsko zapovedano anonimizacijo zmanjšuje možnost učinkovitega in hitrega proučevanja propadlega socialističnega režima, saj bo otežen dostop do partijskih in pravosodnih dokumentov ter dokumentov tajne politične policije.

Na vprašanje, kaj izid referenduma pomeni za njegovo nadaljnje delo konkretno, je dejal, da bo poslej ob naročanju partijskega in pravosodnega gradiva moral čakati, da ga anonimizirajo, hkrati pa pričakuje, da mu bodo, takoj ko se bo formirala komisija, v skladu z novimi zakonskimi pogoji odvzeli dovoljenje, ki ga ima za dostop do udbovskega gradiva.

V zvezi z zelo nizko volilno udeležbo je dejal, da ljudje očitno niso razumeli pomembnosti vprašanja.

Proti bi moralo glasovati 343.000 volivk in volivcev

Da bi bil zakon na referendumu zavrnjen, bi moralo proti njegovi uveljavitvi glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej 343.000 volivk in volivcev. A kot kažejo sedanji neuradni delni izidi glasovanja, na volišča ni prišlo dovolj volivcev, da bi dosegli omenjeni kvorum.

V ponedeljek bodo izidom glasovanja prišteli tudi glasove, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije, 16. junija pa še glasovnice iz tujine. Uradne izide mora Državna volilna komisija objaviti do 20. junija.

V vseh volilnih enotah je prevladalo število tistih, ki so glasovali proti. Največ volivcev je glasovalo proti v volilnih enotah Kranj (72,88 odstotka) in Ljubljana Center (71,57), najmanj pa jih je obkrožilo proti v volilnih enotah Maribor (63,22 odstotka) in Ptuj (62,02 odstotka).

Kršitve volilnega molka

V času volilnega molka, ki se je začel v petek opolnoči je dežurna služba Ministrstva za notranje zadeve prejela do 19.00 prejela 15 klicev o domnevnih kršitvah volilnega molka.