Na robu brezdomstva jih je ves čas dvanajst

Brežice – V hiši na Prešernovi 11b bodo uredili bivalne enote za osem ljudi, ki si ne morejo privoščiti niti neprofitne najemnine. Občina, ki za sofinanciranje najemnin posameznikom ali gospodinjstvom na leto nameni 64.000 evrov, opozarja, da je tovrstne pomoči ves čas potrebnih do 12 ljudi.

»Ljudje, ki so v najslabšem položaju, imajo nemalokrat oderuške tržne najemnine, ki jih pretežno plačuje ravno občina. Ob tem živijo v zelo slabih razmerah,« pravi Anica Hribar z brežiške občine: »Bivalne enote so mišljene za začasno rešitev iz najhujše socialne stiske. A zavedamo se, da deset do dvanajst ljudi, ki so v naši občini najbolj na dnu, verjetno ne bo nikoli prešlo v boljši položaj.«

O namerah za ureditev bivalnih enot v stavbi nekdanjega brežiškega doma upokojencev smo v Delu pisali že leta 2014, saj je nepremičnina od jeseni 2013 prazna. A ker prenos lastništva objekta na občino še ni opravljen, bodo brežiški občinski svetniki marca odločali, ali bodo štiri obnovljena stanovanja za po dve osebi nasproti parcele nekdanjega doma upokojencev namenili socialno najšibkejšim.

»Adaptacijo, vredno 35.000 evrov, smo začeli lani jeseni, končana bo spomladi,« pravi Hribarjeva, ki priznava, da kapaciteta prvih bivalnih enot v brežiški občini ne bo zadostila vsem potrebam. Čas zagotovitve dodatnih prostorov za zdaj ni znan.

Za najemnine 70.000 evrov

Fond občinskih stanovanj zdaj šteje 153 enot, od tega 121 neprofitnih, štiri službene in 28 tržnih. Do subvencioniranja neprofitne in tržne najemnine so upravičeni vsi prosilci, ki jim prošnjo glede na izkazan finančni položaj odobrijo na centru za socialno delo in ki so se prijavili na občinski razpis za prosta neprofitna stanovanja. V Brežicah so zadnji razpis objavili avgusta 2016, na prednostnem seznamu je zdaj 51 prosilcev.

»Višina sofinanciranega dela najemnine znaša od 40 do 200 evrov na stanovanje,« pravi Hribarjeva: »Občina za ta namen na leto prispeva okoli 70.000 evrov. Od tega nam približno desetino povrne država.« Občina je po zakonu v primeru izdane odločbe CSD prosilcem zavezana sofinancirati razliko najemnine od višine zneska, ki ga plača prosilec, do višine neprofitne cene stanovanja. Razliko v ceni od neprofitne cene do tržne cene v enakem razmerju pokrijeta občina in država.

Pozitivne izkušnje Sevnice

Medtem ko so v Brežicah na začetku poti, imajo od leta 2015 pozitivne izkušnje z bivalnimi enotami v Sevnici. Hiša v bližini občinske zgradbe je predvidena za bivanje do osmih ljudi, ki zaidejo v težke razmere, a naj bi se jim iz njih čez čas uspelo izkopati. Zdaj v njej živi sedem ljudi, pravi direktorica sevniškega centra za socialno delo Danica Božič: »To je najhitreje dostopna rešitev za ljudi v stanovanjski stiski. Minimalno najemnino z vsemi stroški, od 88 do 123 evrov na mesec, zmorejo redno plačevati sami.«

Božičeva pravi, da so v bivalnih enotah živeli mlad moški, ki je dokončal osnovno šolo, zaposlena ženska, ki z nižjo najemnino precej lažje odplačuje dolgove za nazaj, in tudi brezposelne samske osebe z 292,56 evra denarne socialne pomoči: »Nekateri ljudje se sezonsko zaposlijo, obdelovali so občinske vrtove. Na CSD skrbimo, da so aktivni, zagotavljamo jih različne oblike pomoči.«

Tudi v Sevnici opažajo, da se prebivalci bivalnih enot v letu dni težko izselijo, na CSD si želijo dodatnih kapacitet: »Razmišljamo, da bi obnovili še kakšno starejšo prazno hišo. Ljudje z manjšimi stroški najemnine bivalnih enotah lažje shajajo, trajnejših rešitev pa za njih nimamo. Ko so ljudje enkrat na cesti, se težko vrnejo nazaj v običajno življenje, nam kažejo izkušnje iz Ljubljane. Lažje je brezdomstvo preprečevati kakor ga odpravljati.«