Tiskane izdaje
Bovec − Na Rombonu na 1800 metrih nadmorske višine so našli ostanke džamije ali večje molilnice, za katero predvidevajo, da je najvišje postavljena v Evropi, piše Slovenska tiskovna agencija. Ostanke na Rombonu so si ogledali predstavniki Islamske skupnosti, saj je bil strateško pomembna točka soške fronte, ki so jo skrbno varovali in branili bošnjaški vojaki v prvi svetovni vojni.
Ostanke objekta je prvi opazil Miloš Domevšček, ki je ljubiteljski raziskovalec soške fronte in z njo povezanih dogodkov, pri katerih so bili vključeni tudi Bošnjaki. O svojem odkritju, da na Rombonu obstaja objekt, ki bi lahko bil sakralne narave (džamija), je seznanil Islamsko skupnost v Sloveniji. Prosil jih je za pomoč pri preverjanju položaja objekta oziroma strukture, kar je bil tudi povod za obisk Rombona.
Skupina je obiskala položaje avstroogrske vojske, na katerih so se v veliki večini bojevali bošnjaški vojaki iz regimenta BH4, ki so sloveli kot pogumni in drzni borci oziroma borci, ki so bili strah in trepet nasprotnikov. Med 12. ofenzivo je prišlo do menjave in so Bošnjake na tem položaju zamenjali Avstrijci. Ob tem pa so se odločili, da bo muezin ostal in klical k molitvi, tako kot je bilo vse do menjave, saj so tako Italijani mislili, da so Bošnjaki še vedno na svojih položajih.
V Islamski skupnosti so po obisku Rombona povedali, da bo treba vprašanje prisotnosti Bošnjakov na soški fronti raziskovati bolj natančno, sistematično in ne zgolj na podlagi ustnih pričanj, piše STA. »Očarani smo bili nad dejstvom, kako dobro so še vedno ohranjeni položaji in utrdbe po 100 letih od postavitve in kako uspešno kljubujejo težkim vremenskim pogojem,« so sporočili iz Islamske skupnosti v Sloveniji.
Objekt ima še vedno ohranjene vse štiri stene, njegov položaj pa je bil dobro zaščiten pred sovražnim ognjem in tako skrbno narejen, da je imel celo s kamnom obzidano okno in polkrožni mihrab (prostor v džamiji, kjer stoji imam med opravljanjem obredne molitve), ki je še vedno dobro viden. Na zunanji strani mihraba je tudi izboklina v zidu, ki nakazuje smer Meke in položaj imama. Na desni strani objekta je nekaj metrov oddaljen začasen, a prav tako skrit minaret, s katerega je bilo mogoče slišati muezina, ki kliče k molitvi.
V objektu se nahaja tudi kaverna, ki je služila kot zaklonišče pred sovražnim obstreljevanjem, do objekta pa je mogoče dostopati z več strani, ne da bi se vidno izpostavljali sovražnim položajem.
»Skoraj neverjetno je, da 100 let tega ni nihče opazil oziroma dajal temu kakršnokoli pozornost. Vsi poznamo džamijo, ki se je nahajala v Logu pod Mangartom, za to na Rombonu pa nismo vedeli,« je po navedbah STA po obisku Rombona povedal Haris Muratagić.
Direktor kobariškega muzeja Željko Cimprič pa je za STA povedal, da bodo na mestu, kjer je bila v Logu pod Mangartom molilnica muslimanskih borcev, postavili obeležje.
