Tiskane izdaje
Ljubljana − »Skladišča smo izpraznili, zdaj je čas, da storimo korak naprej. Država z dobrima dvema milijonoma prebivalcev zagotovo ne potrebuje tako razvejene mreže sodišč, kot jo imamo pri nas. Razumem pa tudi, da vsak brani svoj vrtiček.«
Naš sogovornik, predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan, je prepričan, da je zdaj čas, da si sodstvo, ki več ne kleca pod bremenom velikega števila nerešenih zadev, določi ambicioznejše cilje. Ti si morajo prizadevati za kakovostnejše sodno odločanje, nekaj ovir za dosego tega cilja Panjan vidi tudi v razdrobljenosti mreže sodišč pri nas. Imamo kar 44 okrajnih sodišč, 11 okrožnih, štiri višja in, razumljivo, eno vrhovno.
»Imamo okrajna sodišča z enim, dvema, tremi sodniki, ki zjutraj obravnavajo kazensko zadevo, kasneje izvršilno, proti koncu dneva pa še zapuščinsko. Ob takšnem načinu dela je težko dosegati kakovost odločitev, ta se zato pogosto preverja na sodnih instancah, saj se sodnik, ki dela na več pravnih področjih, velikokrat nima niti možnosti s kom posvetovati, tudi socialni stiki so v majhnem okolju lahko omejeni. Kakovost sodnikovega odločanja je torej prvi razmislek, ki bi nas moral voditi k reorganizaciji mreže sodišč, drugi so zagotovo stroški. Tekoči stroški poslovanja znašajo od 40.000 do 50.000 evrov na leto, saj mora tudi sodišče z enim sodnikom, denimo, imeti varnostnika. Ta denar bi lahko usmerili v izobraževanje, kjer smo vedno pred dilemo, ali lahko na izobraževanje pošljemo enega ali celo dva sodnika. Že zdavnaj pa smo ugotovili, da brez specialnih znanj ni mogoče kakovostno opravljati sodniškega dela.«
Upori na terenu in v sodstvu
Poskusi zmanjšanja števila sodišč segajo že nekaj let nazaj, vendar se je županski lobi, ne glede na barvo, takšnim poskusom do zdaj vedno uspešno uprl, a niti znotraj sodstva o tem ni enotnega mnenja. Vrhovno sodišče je že novembra 2013 predsednike okrožnih sodišč pozvalo, naj se opredelijo do možne reorganizacije mreže sodišč. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so že pred tem pripravili nekatera izhodišča, ki govorijo v prid zmanjšanju števila okrajnih sodišč, in to ponazorili s primeroma Cerknice in Litije.
»Seveda nisem za to, da bi jih z zemljevida sodišč kar čez noč nekaj izbrisali. Sem za mehki pristop, da se nam ne bi spet začeli kopičiti spisi, kot se je to zgodilo leta 1995 ob reformi sodstva. Ampak danes so vendarle drugačni časi. Informatizacija je naredila svoje, danes ni treba čakati na uradne ure v sredo, da na zemljiški knjigi opraviš, kar moraš. Evropska komisija za učinkovitost sodstva (Cepej) je glede kakovostnega dostopa do sodnega varstva ugotovila, da so najučinkovitejša sodišča, kjer imajo od 40 do 80 sodnikov, obstoj sodišča pa je upravičen pri 25.000 do 30.000 prebivalcih. Nista pa to izključni merili, saj je treba upoštevati tudi obremenjenost sodišč, prometno dostopnost do njih in podobno. Zaradi prometne dostopnosti tako ni dvoma, da moramo imeti okrajna sodišča v Ilirski Bistrici, Kočevju, Trbovlju in Črnomlju, za sodišča, ki so povezana z mestnimi avtobusi, denimo Vrhnika, Grosuplje, Kamnik, Domžale, Litija, Cerknica, če govorim izključno o ljubljanskem okrožju, pa to ni povsem samoumevno.«
Prednost enovitemu sodniku
Na vrhovnem sodišču in pravosodnem ministrstvu dajejo prednost uvedbi enovitega prvostopenjskega sodnika, ukinitev sodišč (še) ni prioriteta. Enovit sodnik bo po mnenju vrhovnega sodišča že sam po sebi rešil marsikatero vprašanje, vezano na mrežo sodišč. Kot so med drugim pokazali tudi primeri iz tujine, se je morebitnega projekta reforme mreže sodišč treba lotiti premišljeno, saj lahko premalo domišljene rešitve pripeljejo do zastojev pri delovanju sodišč, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.
S pravosodnega ministrstva so sporočili, da bodo uvedbo enovitega sodnika nadaljevali, saj to prispeva k odpravljanju neenakomerne obremenjenosti sodnikov, učinkoviti (iz)rabi obstoječega sodniškega kadra, s tem pa k hitrejšemu reševanju sodnih sporov in pospešeni odpravi sodnih zaostankov. Na nedavnem sestanku vrha sodne, izvršilne in zakonodajne veje oblasti so že dosegli prve dogovore o racionalizaciji sodne mreže, vendar o podrobnostih, pravijo, še ne morejo govoriti.
