Tiskane izdaje
Postopek umeščanja srednjesavskih hidroelektrarn v prostor, ki je stekel v 2013, spet miruje. Na Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE) so ustavili financiranje priprav strokovnih podlag, okoljskega poročila in državnega prostorskega načrta (DPN), vse dokler ne proučijo ekonomske upravičenosti investicije. Ocena se suče okrog milijarde evrov.
Tako se na kratko glasi vladni odgovor na vprašanje o umeščanju srednjesavskih hidroelektrarn v prostor državnega svetnika iz Zasavja Matjaža Švagana. Z drugimi besedami to pomeni: nič novega na področju hidroenergetike v Zasavju.
Območje Save od Ježice do Suhadola pri Zidanem Mostu, kjer naj bi bila do 2030 umeščena deseterica srednjesavskih hidroelektrarn (HE), je razdeljeno na dva odseka, za vsakega posebej se pripravlja ločen DPN: od Suhadola do Renk, kjer naj bi stale prve tri HE (Suhadol, Trbovlje, Renke) v vrednosti 400 milijonov evrov in od Ljubljane do Litije.
Postopek priprave DPN za prvi odsek bodo lahko nadaljevali, ko bo investitor podpisal pogodbo z izdelovalci strokovnih podlag, na vladi pa ocenjujejo, da bodo od trenutka, ko bo DPN zaključen, potrebovali še kakšno leto za gradbeno dovoljenje. Preden bo gradnja stekla, čaka koncesionarja še podpis koncesijske pogodbe. Družba Sresa (Srednjesavske elektrarne) s sedežem v Zasavju, ki so jo ustanovili HSE, Savske elektrarne in Gen, še vedno miruje in čaka na prenos koncesije. Ta je HSE od leta 2005 stala deset milijonov evrov. Prav tako še ni pripravljen načrt ureditve na neuradno več kot sto milijonov evrov ocenjene državne infrastrukture, ki jo bo treba graditi vzporedno s HE; to je prometnice v smeri Posavja in posodobitve železnice na odseku Ljubljana-Zidani Most.
Postopke umeščanja in presojo vplivov na okolje bo sicer vodilo okoljsko ministrstvo.
Edini strateški dokument naše države, ki lahko zagotovi celostno obravnavo voda skupaj z energetiko, je načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Na pobudo ministrstva za infrastrukturo bodo strokovne podlage izdelali na inštitutu za vode. Šele z določitvijo izjem v načrtu upravljanja voda bodo mogoči postopki umeščanja vseh srednjesavskih HE v prostor. Načrt morajo dokončati še letos.
Slovenija trenutno izkorišča le 60 odstotkov ekonomskega potenciala slovenskih rek za proizvodnjo energije; ocenjujejo ga na 7 do 8 teravatnih ur letno. Veriga HE na srednji Savi bi proizvedla eno teravatno uro energije in v letu 2030 po izračunih stroke prispevala poldrugi odstotek potrebne končne energije, kar bo predstavljalo predvidoma šest odstotkov celotne rabe. Energija iz srednjesavske verige naj bi čez petnajst let pomenila pet odstotkov vseh obnovljivih virov pri nas.
