Na Videmskem desnica spet proti slovenščini

Čedad – Sporni predlog neomembe slovenskega jezika v koroški deželni ustavi je očitno opogumil še nekatere v Videmski pokrajini, ki jih moti uporaba slovenščine v javnem življenju. Italijanska desnica namreč vidi največjo grožnjo rezijanskemu in beneškemu narečju prav v slovenščini, ki da bo nadomestila jezike, ki jih govorijo v zamejskih dolinah.

Na zelniku deželnega svetnika stranke Naprej Italija Roberta Novellija je zrasla zamisel o spremembi deželnega zakona za Slovence, ki v osnutku predvideva ustanovitev inštituta, ki da bo skrbel za promocijo »rezijanščine in jezikovnih različic Kanalske, Nadiških in Terskih dolin«. Zavrženo politično populistično prepričanje, da slovenska narečja Videmske pokrajine ne izvirajo iz slovenščine, ampak gre za avtohtone jezike slovanskega izvora, sicer ni novost. Čeprav je že dolgo tega Italijansko slavistično društvo znanstveno sesulo takšne trditve, Novelli vztraja.

»Moramo ukrepati, sicer tvegamo, da bo slovenščina nadomestila jezike, ki jih govorijo v Reziji ter Nediških in Terskih dolinah. Mislimo, da je treba ovrednotiti te jezike, to pa vsekakor v spoštovanju do tistih, ki se prepoznavajo za del slovenske narodne skupnosti,« je pred kratkim pojasnil čedajski politik Novelli v družbi podžupana občine Podbonesec Mirka Clavore in župana Rezije Sergia Chineseja.

S takšnim inštitutom bi raziskovali jezike in kulturo ter usposabljali učitelje in izdajali posebne časopise v krajevnih jezikih. »V Špetru že več let uspešno deluje Inštitut za slovensko kulturo, ki v okviru promocije zgodovinske slovenske prisotnosti na Videmskem skrbi tudi za ovrednotenje bogate kulturne dediščine slovenskih narečij, ki so značilna za Nadiško, Tersko in Kanalsko dolino ter Rezijo,« pravi deželni svetnik Slovenske skupnosti in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec.

Popravek zakona popolnoma nepotreben

Po njegovem mnenju je popravek zakona popolnoma nepotreben: »Poznavajoč Novellija je njegov cilj najverjetneje zelo daleč od ljubezni do slovenskih narečij in tradicij. Čedajski politik se spet proslavlja s tezo, da je rezijanščini in drugim narečjem popolnoma tuje katerokoli povezovanje s slovenskim prostorom in da naj bi torej šlo za samostojne jezike, ki naj bi jih slovenščina celo ogrožala. Resnico najdemo v jezikoslovni stroki, ki že celo stoletje jasno in nedvoumno potrjuje, da so se na območju med Čedadom in Trbižem ohranila čudovita narečja iz skupin slovenskih, primorskih in koroških. Ohranila so se kljub ostri stoletni asimilacijski politiki ter različnim sovražnim pritiskom le po zaslugi ustnega izročila v domačem okolju in v bogoslužju.«

Obnovljena špetrska dvojezična šola

Gabrovec je spomnil tudi na špetrsko dvojezično šolo, ki je nastala zaradi zasebne pobude, zdaj pa je na podlagi zaščitnega zakona podržavljena: »Je med najuspešnejšimi šolami na Videmskem in cilj vseh nas je, da bi se razširila vse do Kanalske doline. Učenje knjižnega jezika temelji na obvladanju in poznavanju tudi krajevnih narečij, ki jih s pomočjo slovenskih društev, organizacij in ustanov Slovenci ščitimo in ohranjamo kot največjo kulturno dobrino.«

Obnovljeno šolo bo v upravnem središču Benečije 11. marca odprl slovenski predsednik Borut Pahor, ime pa bo nosila po beneškem kulturnem in družbenem delavcu ter šolniku Pavlu Petričiču. »Verjetno bo to najlepši, kulturni in evropski odgovor vsem, ki še zdaj brez sramu nasprotujejo priznavanju tisočletne slovenske prisotnosti na Videmskem,« je sklenil.