Tiskane izdaje
Bohinjska Bistrica – Na smučišču Vogel bi radi z novo sedežnico povezali spodnjo postajo Zadnji Vogel in Šijo ter zgradili sistem za umetno zasneževanje na območju sedežnice Orlove glave in žičnice Storeč. Zamisli niso nove, a pravnih podlag za njihovo uresničitev še vedno nimajo.
Za novo sedežnico Zadnji Vogel-Šija in gradnjo sistema za umetno zasneževanje bi kot pravna podlaga ustrezal že občinski podrobni prostorski načrt, meni predsednik nadzornega sveta Žičnic Vogel Damijan Korošec in dodaja, da bi bila to za smučišče kratkoročna rešitev. Šele državni prostorski načrt (DPN), ki ga je predvidel pred poldrugim letom sprejet zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP), pa bi zagotovil podlage za dolgoročni razvoj smučišča, je še dodal.
V nasprotju s Korošcem je bohinjski župan Franc Kramar prepričan, da bi obstoječe naprave na istih trasah lahko posodobili tudi brez občinskega podrobnega načrta, medtem ko so nove trase smučarskih naprav odvisne od sprejetja državnega prostorskega načrta. Zakon o TNP namreč izrecno določa, da mora biti na Voglu za vse nove posege sprejet DPN, zato z občinskim prostorskim načrtom tega ne morejo urejati, je pojasnil župan.
Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) poldrugo leto po uveljavitvi zakona še niso pripravili gradiva za postopek priprave in sprejem DPN. Kot pravijo, je priprava v teku, gradivo pa bi vlada lahko obravnavala še letos, če bo to razumljeno kot opravljanje tekočih poslov, je dejala Darija Dolenc, vodja službe za odnose z javnostmi na MOP. Kdaj bo postopek končan, ni hotela napovedati.
Zatika se tudi, ker se MOP in ministrstvo za gospodarstvo še nista dogovorila, kdo bo pobudnik postopka za pripravo in sprejetje DPN, katerega naloga je priprava izvedljive idejne zasnove zanj. Stanka Ritonja z ministrstva za gospodarstvo je povedala, da pri nastajanju DPN lahko sodelujejo samo v vsebinskem delu, torej z dajanjem smernic in pobud, razloga, da ne želijo biti pobudnik pa ni utemeljila. MOP, ki je skrbnik izvajanja zakona o TNP, in odbor državnega zbora za okolje in prostor ocenjujeta, da je med štirimi ministrstvi (okolje in prostor, gospodarstvo, promet, kmetijstvo), ki segajo v vsebinsko problematiko urejanja smučišča Vogel, gospodarsko najprimernejše za pobudnika, ker je odgovorno za področje turizma, je dejala Darija Dolenc. Ker ministrstvo za gospodarstvo vloge pobudnika ni sprejelo, se medresorska usklajevanja glede določitve nadaljujejo, je dodala Dolenčeva.
Zaradi dolgotrajnega postopka sprejemanja DPN se uresničujejo pomisleki, da tudi novi zakon o TNP ne bo bistveno pripomogel k hitrim rešitvam za načrtovan razvoj smučišča. Na pomisleke, da postopke vodijo prepočasi – spomladi so na MOP napovedali, da se bo postopek sprejemanja DPN na vladi začel še to jesen –, je Dolenčeva zagotovila, da se »izjemno trudijo« najti najustreznejše organizacijske in vsebinske rešitve, da pa prihaja do »številnih objektivnih okoliščin«, med drugim do kadrovskih menjav na MOP in tudi na smučišču Vogel.
Na MOP pravijo, da so sodelovali že z dvemi vodstvi družbe Vogel z različnimi pogledi na razvoj smučišča (po upokojitvi je predsednika uprave Tomaža Šumija kot vršilca dolžnosti nasledil Anton Šteblaj, njega pa pred kratkim Katarina Cvetek). »Postopek za sprejem DPN ni odvisen na nas. Mi lahko povemo, kaj je dobro za smučišče in kaj ne, vendar zaradi nas stvari ne stojijo,« je povedal Damijan Korošec in dodal, da bodo na uradni poziv, ko ga bodo dobili, tudi odreagirali.
Javni zavod TNP je pomagal pri pripravi strokovnih podlag za sprejem DPN, je dejal direktor TNP Martin Šolar in poudaril, da se tudi v tem postopku poznajo aktualne politične razmere. Do dolgotrajnih postopkov je kritičen tudi bohinjski župan Franc Kramar, ki je dejal, naj MOP postopek pelje naprej in naj obveznosti ne prelaga na druge institucije.
