Nabor sodnih kandidatov večji od razpisanih mest
Redne nadomestitve zaradi upokojitev so načrtovane, zato ni strahu pred pomanjkanjem.
Odpri galerijo
Na vrhovnem sodišču zanikajo navedbe pravosodne ministrice, da bo treba nadomestiti dvesto sodnikov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – V Sloveniji je na okrajnih in okrožnih sodiščih trenutno zaposlenih 651 sodnikov, iz ust pravosodne ministrice pa je pred časom prišel podatek, da jih bo treba dvesto v kratkem nadomestiti. A na vrhovnem sodišču, kjer imajo roko nad kadrovanjem, to zanikajo.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je pred časom, ko se je z vodji sodišč pogovarjala o reformi sodstva, med drugim izpostavila, da bo v kratkem treba nadomestiti kakšnih dvesto sodnikov. Natančnega odgovora, od kod ta številka, na ministrstvu nismo dobili.
Sporočili so nam, da je generacijska vrzel, ki jo kot problematično izpostavlja vrhovno sodišče v letnih poročilih za leti 2018 in 2019, posledica tega, da se število sodnikov že dalj časa zmanjšuje in da v določenem obdobju v preteklosti skoraj ni bilo razpisov za sodniška mesta.
»Vodenje kadrovske politike na področju zagotavljanja ustreznega števila sodnikov je v avtonomiji sodne veje oblasti, saj število sodniških mest na posameznem sodišču določa vrhovno sodišče, ki tudi razpiše prosta sodniška mesta. Pri tem bi opozorili na nujnost načrtovanja zasedbe sodniških mest, ki se bodo v prihodnosti predvidoma izpraznila,« so nam še sporočili s pravosodnega ministrstva.
Da bi pravosodnemu sistemu kmalu začelo hudo primanjkovati sodnikov, na vrhovnem sodišču zanikajo. Na nekaterih sodiščih res pričakujejo nekaj upokojitev v prihodnjih petih letih, a se na vrhovnem sodišču tega zavedajo in že mislijo na to, kako jih bodo nadomestili. To je pravzaprav reden proces, ki se vseskozi dogaja, in tudi zdaj ni nič posebnega.
Predsednik vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič je pri tem poudaril, da je kadrovanje v sodstvu nekaj, na kar se morajo res vnaprej pripraviti, predvsem zaradi postopkov, ki sledijo. Vendar gre za utečen postopek, vnaprej se predvideva kadrovska situacija. Gotovo pa zastojev zaradi menjav sodnikov ne bo.
»Imenovanje sodnika gre skozi določeno proceduro, to traja dolgo, morda predolgo,« je opozoril Florjančič. »Redne nadomestitve, recimo zaradi upokojitev, moramo in znamo načrtovati vnaprej. Da bi bilo zdaj kakšno posebno obdobje, če že govorimo o tolikšnem številu, pa ne morem reči.«
Kar zadeva dolgotrajnost imenovanja sodnikov, po mnenju Florjančiča ni problematična njihova izvolitev na prvo stopnjo, ampak se zaplete pri napredovanjih: »Postopki imenovanja, recimo na vrhovno sodišče, se vlečejo tudi po eno leto, na koncu pa vse skupaj pade v vodo v državnem zboru. V zadnjem obdobju smo imeli dva takšna primera. In potem je treba spet vse izpeljati na novo, nazadnje pa smo odvisni od politične volje.«
Postopek izbire primernih kandidatov za sodnike je po Florjančičevih besedah sicer zelo pomemben, saj želijo izbrati res najboljše. Drugače kot, denimo, na policiji, kjer zanimanje za ta poklic upada, je kandidatov za sodnike že nekaj let več, kot je prostih delovnih mest. »Prav to nam omogoča, da izberemo najboljše, ne pa da smo prisiljeni nekoga zaposliti samo zato, ker je treba sodniško mesto zapolniti,« razmišlja predsednik vrhovnega sodišča.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je pred časom, ko se je z vodji sodišč pogovarjala o reformi sodstva, med drugim izpostavila, da bo v kratkem treba nadomestiti kakšnih dvesto sodnikov. Natančnega odgovora, od kod ta številka, na ministrstvu nismo dobili.
Sporočili so nam, da je generacijska vrzel, ki jo kot problematično izpostavlja vrhovno sodišče v letnih poročilih za leti 2018 in 2019, posledica tega, da se število sodnikov že dalj časa zmanjšuje in da v določenem obdobju v preteklosti skoraj ni bilo razpisov za sodniška mesta.
»Vodenje kadrovske politike na področju zagotavljanja ustreznega števila sodnikov je v avtonomiji sodne veje oblasti, saj število sodniških mest na posameznem sodišču določa vrhovno sodišče, ki tudi razpiše prosta sodniška mesta. Pri tem bi opozorili na nujnost načrtovanja zasedbe sodniških mest, ki se bodo v prihodnosti predvidoma izpraznila,« so nam še sporočili s pravosodnega ministrstva.
Nekje slabši, drugje boljši
Komisija Sveta Evrope za učinkovitost sodstva je objavila poročilo o evropskih pravosodnih sistemih, ki med drugim kaže, da postopki pred slovenskimi sodišči na prvi stopnji trajajo nekoliko dlje od povprečja, v nadaljevanju na drugi in na tretji stopnji pa so hitrejši kot v večini držav članic Sveta Evrope. Slovenija je med drugim v poročilu večkrat omenjena kot primer dobre prakse pri skrbi za uporabnike.
Komisija Sveta Evrope za učinkovitost sodstva je objavila poročilo o evropskih pravosodnih sistemih, ki med drugim kaže, da postopki pred slovenskimi sodišči na prvi stopnji trajajo nekoliko dlje od povprečja, v nadaljevanju na drugi in na tretji stopnji pa so hitrejši kot v večini držav članic Sveta Evrope. Slovenija je med drugim v poročilu večkrat omenjena kot primer dobre prakse pri skrbi za uporabnike.
Da bi pravosodnemu sistemu kmalu začelo hudo primanjkovati sodnikov, na vrhovnem sodišču zanikajo. Na nekaterih sodiščih res pričakujejo nekaj upokojitev v prihodnjih petih letih, a se na vrhovnem sodišču tega zavedajo in že mislijo na to, kako jih bodo nadomestili. To je pravzaprav reden proces, ki se vseskozi dogaja, in tudi zdaj ni nič posebnega.
Predsednik vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič je pri tem poudaril, da je kadrovanje v sodstvu nekaj, na kar se morajo res vnaprej pripraviti, predvsem zaradi postopkov, ki sledijo. Vendar gre za utečen postopek, vnaprej se predvideva kadrovska situacija. Gotovo pa zastojev zaradi menjav sodnikov ne bo.
Predolgi postopki
»Imenovanje sodnika gre skozi določeno proceduro, to traja dolgo, morda predolgo,« je opozoril Florjančič. »Redne nadomestitve, recimo zaradi upokojitev, moramo in znamo načrtovati vnaprej. Da bi bilo zdaj kakšno posebno obdobje, če že govorimo o tolikšnem številu, pa ne morem reči.«
Kar zadeva dolgotrajnost imenovanja sodnikov, po mnenju Florjančiča ni problematična njihova izvolitev na prvo stopnjo, ampak se zaplete pri napredovanjih: »Postopki imenovanja, recimo na vrhovno sodišče, se vlečejo tudi po eno leto, na koncu pa vse skupaj pade v vodo v državnem zboru. V zadnjem obdobju smo imeli dva takšna primera. In potem je treba spet vse izpeljati na novo, nazadnje pa smo odvisni od politične volje.«
Postopek izbire primernih kandidatov za sodnike je po Florjančičevih besedah sicer zelo pomemben, saj želijo izbrati res najboljše. Drugače kot, denimo, na policiji, kjer zanimanje za ta poklic upada, je kandidatov za sodnike že nekaj let več, kot je prostih delovnih mest. »Prav to nam omogoča, da izberemo najboljše, ne pa da smo prisiljeni nekoga zaposliti samo zato, ker je treba sodniško mesto zapolniti,« razmišlja predsednik vrhovnega sodišča.
