Tiskane izdaje
Prebivalci Lucije so že pred tremi leti podvomili, da bo dokončanje obalne hitre ceste od Jagodja do Lucije občutno skrajšalo pot v hrvaško Istro. Hkrati bo cesta grobo posegla v Lucijo, naselje z malo manj kot 8000 prebivalci, saj naj bi se iz predora pod Malo Sevo po viaduktu pripeljala med lucijske hiše in se sredi naselja končala. Poleg tega bi morali porušiti najmanj sedem hiš in več kot 40 pomožnih objektov.
Vse bolj postaja jasno, da bo Lucija postala mesto novih zastojev. Vozniki bodo iskali tudi obvoze po stranskih cestah skozi naselja. Lucijčani prav tako ne verjamejo, da bodo državni urbanisti lahko speljali cesto iz Lucije do hrvaške meje že zato, ker bi jo morali graditi skozi Krajinski park Sečoveljske soline.
Po zadnjih informacijah, ki so nam jih posredovali iz Darsa in z ministrstva za infrastrukturo, bi v drugi polovici leta 2017 za tranzitno cesto Koper–Dragonja (rdeča trasa) sprejeli uredbo o državnem prostorskem načrtu. Lani sta nekdanji prometni minister Livio Jakomin in nekdanji generalni direktor SŽ Igor Zajec ministrstvu za infrastrukturo predlagala rešitev, ki bi namesto dveh cest (tranzitne ceste Koper−Dragonja z ocenjeno vrednostjo 270 milijonov evrov in štirih kilometrov ceste od Jagodja do Lucije za predvidoma 150 milijonov evrov) zgradili eno samo cesto, ki bi se odcepila sredi izolske obvoznice, šla pod Baredi v predor do Bandela (v dolini Drnice) in naprej proti Hrvaški.
Ena cesta za vse težave
Predlog je že pred njima predlagal diplomirani inženir gradbeništva Stanislav Černe iz Padne, ki je pred kratkim piranskemu županu Petru Bossmanu poslal dopolnjeno različico (modra trasa).
Po njegovem predlogu bi se trasa proti Dragonji sprva nadaljevala v smeri od Jagodja proti Luciji, le da bi še pred predorom pod Malo Sevo zavila levo v 2,5 kilometra dolg predor pod hribom (Cetorami) in prišla v dolino na severni strani Kort. Nadaljevala bi se po severnem pobočju ob dolini Drnice in prečkala dolino Drnice ter se priključila cesti proti mejnemu prehodu Dragonja.
Stanislav Černe, ki pred upokojitvijo za SCT kot vodja gradbišča sodeloval pri gradnji treh četrtin primorske avtoceste od Razdrtega do Kopra, pred tem pa je vodil gradnjo letališč v Jugoslaviji in v Iraku, je dejal, da bi se s takšno rešitvijo izognili nepotrebni gradnji dveh avtocest v Istri.
»Izognili bi se tudi nepotrebni hitri štiripasovnici v Lucijo in podaljšku proti Sečovljam skozi naselja in ob solinah, omogočili bi hiter dostop iz večine naselij, učinkovit tranzitni promet v hrvaško Istro ter v celoti izkoristili že zgrajen dvocevni predor Markovec,« pojasnjuje Černe. Po njegovem predlogu se zastavljeni cesti proti Luciji ne bi bilo treba povsem odpovedati, saj bi do nje lahko speljali navadno dvopasovnico, kar bi za takšno naselje povsem zadoščalo. Toda takšna cesta bi stala precej manj, predvsem pa bi tranzit speljali dovolj stran od vseh naselij in porušili kvečjemu dve hiši. Namesto 420 milijonov evrov bi za osem kilometrov ceste potrebovali najmanj pol manj denarja.
Ministrstvo še tehta
Černe je županu Petru Bossmanu predlagal, naj traso predstavi ministru in Darsu, a župan na pobudo ni odgovoril. »Hitrost ne bi smela biti izgovor za napačne rešitve,« je dejal inženir Černe.
Na ministrstvu in Darsu nam po eni strani odgovarjajo, da se bo gradnja ceste v Lucijo nadaljevala in da bodo preučili možnost nadaljevanja gradnje ceste skozi Sečovlje, po drugi pa pravijo, da je različica, ki sta jo lani predlagala Jakomin in Zajec, »vredna temeljitejše proučitve«.
