Tiskane izdaje
Šmarješke Toplice – Družba Eles konec prihodnjega leta načrtuje rekonstrukcijo enosistemskega daljnovoda Brestanica–Hudo v dvosistemskega 2 x 110 kilovoltov (kV). Domačini so zaradi tega vložili tožbo na upravnem sodišču, poleg tega s peticijo, pod katero so zbrali 314 podpisov in jo posredovali vodstvu Elesa ter ministrstvom, zahtevajo odmik daljnovoda od hiš ali vkop.
Podpredsednik Ekološkega društva Šmarješke Toplice Boris Turk je za Delo povedal, da prebivalci med naselji Vinji Vrh, Bela Cerkev in Družinska vas družbi Eles ne bodo dovolili postaviti še enkrat močnejšega daljnovoda, če ga Eles v dolžini 600 metrov ne namerava vkopati. V nasprotnem primeru zahtevajo, naj od lastnikov odkupi nepremičnine. Turk je prepričan, da Eles zavaja, ko trdi, da je najvišja dovoljena meja elektromagnetnega sevanja (EMS) v bivalnem okolju deset mikrotesel, saj to velja za trenutno izpostavljenost EMS. V bivalnem okolju pa so ljudje trajno izpostavljeni sevanju, za kar naša država nima predpisov. Zato domačini zahtevajo upoštevanje predpisov evropskih držav, denimo Švice, kjer sevanje ob trajni izpostavljenosti ne sme preseči 0,4 mikrotesla.
Zahtevajo pošteno odškodnino
V družbi Eles je Katja Krasko Štebljaj povedala, da s krajani in z vsemi lastniki zemljišč še niso dosegli kompromisa in da Eles nima pravice graditi, dokler postopek ne bo končan na upravnem sodišču. Podpisniki peticije zahtevajo, da mora Eles lastnikom nepremičnin v varovanih pasovih dveh daljnovodov 1 x 110 kV Brestanica–Hudo in 2 x 110 kV Krško–Hudo plačati pošteno odškodnino pred podpisom novih služnostnih pogodb, če še ni plačal odškodnine za dosedanjo degradacijo in uzurpacijo prostora, ogrožanje zdravja ter zmanjšanje vrednosti nepremičnin. Poleg tega od občinskega vodstva zahtevajo, da mora pri prvi dopolnitvi občinskega prostorskega načrta (OPN), kjer so določeni pogoji napeljave elektrovodov čez območja občine, popraviti besedilo, da se električni vodi polagajo »izključno v zemljo«, in ne »predvidoma v zemljo«. Eles mora z zemljišč odstraniti stara stojna mesta in graditi skladno z zakonom o graditvi objektov. Njihov poskus, da za tako imenovano nadgradnjo daljnovoda ne potrebujejo niti gradbenega dovoljenja, je za podpisnike peticije nesprejemljiv.
Zahteva lastnikov zemljišč za premaknitev trase daljnovoda za več sto metrov od koridorja daljnovoda ali njegov vkop v zemljo po prepričanju Štebljajeve pomeni spremembo državnega prostorskega načrta, kar bi lahko trajalo več let. Topliška županja Bernardka Krnc je za Delo povedala, da se z rekonstrukcijo daljnovoda bivalne razmere ne smejo poslabšati in da mora potekati skladno z evropskimi standardi. Občina je v podjetju Ekosistem naročila tudi študijo oziroma poročilo o vplivih daljnovoda na okolje, ki na trasi izkazuje negativne vplive na zdravje ljudi. Občina se zavzema za odmik daljnovoda ali njegov vkop ali pa naj Eles odkupi ogrožene stanovanjske hiše, pravi Krnčeva.
V Elesu so povedali, da je zaradi predvidene gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, razvojnih načrtov TE Brestanica ter zaradi zagotavljanja zanesljivosti preskrbe z električno energijo Dolenjske in Bele krajine treba sedanji enosistemski daljnovod nadgraditi v dvosistemskega in mu povečati zmogljivost. Dolžina celotnega daljnovoda od razdelilne transformatorske postaje Brestanice do razdelilne postaje Hudo je približno 35 kilometrov, poteka pa po območju občin Krško, Škocjan, Šmarješke Toplice in Novo mesto. Nadgradnja bo stala dvanajst milijonov evrov.
Domačini umirali za rakom
Turk je za Delo še povedal, da so v zadnjih 40 letih prav na tem koridorju, kjer ljudem visokonapetostne električne žice dobesedno visijo nad glavami, domačini umrli izključno za posledicami raka. »Ne trdim, da je edini krivec za to daljnovod, prepričan pa sem, da to nevarno bolezen pospeši,« pravi naš sogovornik. Turk je še povedal, da so drevesa v koridorju vsa bulasta, pod žicami pa je letošnja koruza postala rjava, kar se je na lastne oči prepričala tudi tamkajšnja županja.
