Tiskane izdaje
Ljubljana – Toplo vreme, ki podaljšuje poletje, ne pomeni nič dobrega za slovenske gozdove, v katerih namnoženi lubadar napada in uničuje smreke kot za stavo. V zadnjem mesecu se je število za posek evidentiranih dreves povečalo za skoraj pol milijona, saniranega pa je manj kot polovica napadenega drevja.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo do konca meseca avgusta za posek evidentiranih 1.351.357 kubičnih metrov s podlubniki (glavni pri napadu smrek je lubadar) napadenih iglavcev, posekanega pa je bilo 659.000 kubičnih metrov. Zavod je do takrat izdal 20.107 odločb za posek zaradi podlubnikov, 929 sklepov o začetku postopka izvršbe in izvedel 18 upravnih izvršb po drugi osebi ali s prisilitvijo.
Ocenjena neposredna škoda zaradi podlubnikov na zadnji dan avgusta je bila samo letos 65,5 milijona evrov. Škoda zaradi izpada prirastka, poseka in zmanjšane vrednosti lesa znaša 63,6 milijona evrov, vrednost gozdnogojitvenih in varstvenih del pa 1,9 milijona evrov. Ocena škode zaradi podlubnikov za obdobje 2015–2018 je po teh podatkih 370 milijonov evrov, škoda zaradi izpada prirastka, poseka in zmanjšane vrednosti lesa je ocenjena na 360 milijonov evrov, vrednost gozdnogojitvenih in varstvenih del pa na 9,2 milijona evrov.
Samo v zadnjih dveh tednih avgusta se je število drevja, določenega za sanitarno sečnjo povečalo, za več kot 300.000 kubičnih metrov, napad podlubnikov pa je v tem času za več kot tretjino večji kot je bil lani v tem času, pravi Damjan Oražem, direktor ZGS. »Lubadar se zelo hitro širi. Glede na toplo vreme se bo to nadaljevalo še najmanj ves september. Ob sedanjih temperaturah, ki presegajo 25 stopinj, so pogoji idealni. Zdaj se dogaja podobno kot lani ta čas, da izvedba sečnje težko sledi vsem potrebam.«
Kako podnebne razmere vplivajo na namnožitev tega škodljivca, povedo podatki, da se iz ene lubadarke od pomladi do jeseni razvije 128.000 potomcev. V hladnejšem podnebju in tam, kjer so krajša poletja, kot je, denimo, v Skandinaviji, se iz enega osebka v eni generaciji razvije 80 potomcev. V Sloveniji in okoliških državah sta se včasih razvili dve generaciji, zdaj pa se je poletje tako podaljšalo, da imamo tri generacije, pojasnjuje Oražem, ki ob podaljšanem poletju oziroma visokih temperaturah do oktobra ne izključuje še četrte generacije. To pomeni, da bo iz enega osebka več kot pet milijonov potomcev.
Bitka s časom
Za učinkovit spopad z lubadarjem bi morali sanirati več kot 90 odstotkov napadenega drevja, zdaj pa so pri 49 odstotkih, saj ob tolikšnem povečanju izdanih odločb za sanitarno sečnjo izvajalcem preprosto ne uspe slediti z izvedbo. Ob podatku, da iz vsake »nesanirane lubadarke (napadenem drevesu op. p.) nastane povprečno pet do sedem novih, lahko tudi do 20, se ni mogoče čuditi podatku o 300.000 kubičnih metrih napadenega lesa v povprečnem letu.
»Če bi vse skupaj prepustili lastnikom in naravi, že prihodnje leto Slovenija ne bi imela več smreke,« pravi direktor zavoda za gozdove. Grozljiv je tudi podatek o šestih milijonih lubadark v enem letu in škodi zaradi razvrednotenja lesa, ki presega 220 milijonov evrov.
V Sloveniji je po zadnjih podatkih 106 milijonov smrek, kar je malo manj kot 31 odstotkov v lesni zalogi. To je, čeprav je zelo veliko kubikov, zelo krhka zadeva. Če ne bi nič ukrepali, bi bilo zelo slabo. Iz šest milijonov kubičnih metrov lubadark konec letošnjega leta bi prihodnje leto ob mili zimi imeli 115 milijonov kubičnih metrov lubadark. Ampak to se ne bo zgodilo,« pravi Oražem. Zato, ker ob njihovem delu tudi zima in naravni sovražniki lubadarja prinesejo svoje. Kaj pomeni, če ne bi ukrepali in bi se lubadar nemoteno razmnoževal, ponazori s primerom neukrepanja v Kanadi, ko se je na boru pojavil lubadar in je ta v dveh letih uničil 13 milijonov hektarov gozdnih površin (za 11,5 slovenskih gozdnih površin).
Ob tolikšni škodi po lubadarju se spet pojavlja vprašanje, ali je bilo pametno, da smo šli v tolikšno pogozdovanje smreke. »Pred sto leti, ko so jo sadili, so bile podnebne razmere popolnoma drugačne, marsičesa seveda niso vedeli, ampak iz tistih 80 potencialnih potomcev lubadark v eni generaciji, ki jih je bilo mogoče obvladati, smo mi zdaj dosegli popolnoma druge številke. Tudi ko stari gozdarji pravijo, da se morda ne ukrepa ustrezno, lahko rečem le, fantje, vi ste imeli za sabo precej boljši hladilnik. Ampak hladilnik pri tem avtomobilu je odpovedal in mi se zdaj brez hlajenja vozimo z njim naprej. V preteklost je lahko gledati, težje je v prihodnost, ker se je težko odločati, kaj zdaj saditi, saj ni mogoče trditi, kaj bo uspevalo leta 2100. Ne vemo, kakšne bodo vremenske napovedi za 80 do 100 let.« V danih razmerah si zato želijo čimprejšnje zime.
Pomoč iz zraka
Ne glede na to, da lubadar prehiteva gozdarje in še bolj izvajalce nujnih posekov, direktor zavoda za gozdove napoveduje, da bi do konca leta, ko je realno mogoče pričakovati za tri milijone kubičnih metrov z lubadarjem napadenega drevja, sanacija presegla 90 odstotkov. A to še ne pomeni, da bo vse pravočasno sanirano. »Ljudi poskušamo prepričati, da se v žariščih napada lotijo dreves, kjer je lubadar še noter. Kar je rjavega, brez iglic, pomeni, da je lubadar že ves odletel. Res je, da so ta mrtva drevesa v naravi grdo videti in ne spadajo v gozd. A če se lastniki opirajo samo na to, je premalo,« pojasnjuje Damjan Oražem in dodaja, da se lubadar vede zelo netipično.
»V prejšnjih letih, ki so bila hladnejša in je bil razvojni cikel lubadarja daljši, je bil čas za ukrepanje še, ko si videl, da je smreka rjava ali pa rumena in so iglice odpadle šele pozneje. Danes ko to vidite, je s take smreke lubadar že zdavnaj odletel in je treba gledati druge znake. Zanesljiv pokazatelj je samo črvina, pa še te s tal ne moreš videti, ker je zdaj višje v krošnji, če za povrhu še dežuje ali pa piha veter, napada ne moreš videti. Gledati je treba najmanj od drevesa do drevesa.«
Za učinkovitejši spopad s škodljivcem želijo resorno ministrstvo prepričati, da bi investirali v brezpilotna letala in drone, za začetek v vsaj enega, da z vrha posnamemo stanje. »Obstajajo namreč multispektralne kamere, pri katerih je jasno, pri kakšnem svetlobnem spektru je opazna fiziološka oslabelost drevja. Za tak poskus smo imeli že vse pripravljeno na Kočevskem, imeli smo že dovoljenje za blokado zračnega prostora, dogovorjeno sodelovanje z Avstrijci in iz Ajdovščine zagotovljeni dve kameri, a je dan pred tem izšla vladna uredba o prepovedi letenja z droni. Zdaj urejamo novo dovoljenje in ga pričakujemo v teh dneh.« Če se ne bi zataknilo s prvim dovoljenjem, bi si s posnetki iz zraka pri spopadu z lubadarjem lahko pomagali že vse poletje.
