Tiskane izdaje
Gozd - Martuljek – Čeprav je okoljski inšpektor prejšnji teden ustavil poseko gozda na območju TNP na koridorju električnega daljnovoda pri Gozdu - Martuljku, ki ga prenavlja Elektro Gorenjska, se je posek v gozdu včeraj dopoldne še nadaljeval. Okoljevarstvenik Anton Komat je prepričan, da hoče Elektro Gorenjska pod krinko vzdrževalnih del razširiti koridor.
Po mnenju inšpektorja za kmetijstvo in okolje, ki si je prejšnji teden na pobudo okoljskega aktivista in publicista Antona Komata ogledal nastalo poseko, izvedeni poseg ni skladen z določili naravovarstvenih pogojev, ki jih je izdala agencija za okolje (Arso) za poseg na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) oziroma Nature 2000. Inšpektor je z ustno odredbo že med inšpekcijskim ogledom ustavil vsa dela, a sta včeraj dva delavca v času našega ogleda podrla najmanj dve drevesi. Iz gozda dreves nista spravila, saj se je pokvarila gozdna žičnica. Zakaj dela kljub inšpekcijski odločbi nadaljujejo, v Gozdnem gospodarstvu Bled včeraj nismo izvedeli.
Ogrožen razgled na Špik
Anton Komat je dejal, da je Arso izdal dovoljenje za čiščenje koridorja daljnovoda, ki pa ga ne bi smeli širiti. Doslej je bil koridor širok deset metrov, zdaj pa na skoraj sedem kilometrov dolgem koridorju na zavarovanem območju nastaja 30 metrov širok golosek, ponekod pa celo do 40 metrov. Po Komatovih navedbah so doslej očistili tri kilometre koridorja, tako da je nastal golosek, ki se zaradi specifičnosti terena ne bo obnovil hitro. Pri tem opozarja še na možnost erozije in dodaja, da je zaradi načrtovanega poseka na koridorju ogrožena tudi enkratna naravna veduta Špikove skupine nad Martuljkom, ki velja za eno najlepših podob slovenskih Alp.
Na Elektro Gorenjska (EG) so pojasnili, da gre za obnovo 35-kilovoltnega daljnovoda Jesenice–Kranjska Gora, ki je bil postavljen leta 1971. Koridor za daljnovod usklajujejo z zahtevo inšpektorata za energetiko in rudarstvo iz leta 2010, po kateri morajo drevesa v koridorju posekati in zagotoviti varnostno višino in 30-metrski varnostni pas. Zaraščanje drevesne vegetacije je že tako kritično, da obstaja neposredna možnost dotika okoliških dreves z vodnikom daljnovoda, kar za človeka predstavlja hudo in neposredno nevarnost napetostnega udara. Poleg tega so zaradi vremenskih vplivov (veter, snegolom, žledolom) redno nastajale poškodbe daljnovoda in daljši izpadi elektrike v Kranjski Gori, je dejala Renata Križnar iz Elektro Gorenjska.
»To niso vzdrževalna dela, ampak gradbeni projekt«
»To niso vzdrževalna dela, ampak gradbeni projekt,« je dejal Komat in opozoril, da gre v tem primeru za prevaro Elektra Gorenjska (EG), ki »izvaja barbarstvo nad prostorom«. Svojo oceno je podkrepil s primerom izpred nekaj let, ko je EG zaradi nasprotovanja domačinov na Dovjem ustavil načrtovano gradnjo 110-kilovoltnega daljnovoda proti Italiji. Komat je prepričan, da hoče EG zdaj pod krinko vzdrževalnih del razširiti koridor in ga pripraviti za 110-kilovoltni daljnovod, ki ga bo EG po njegovem prepričanju zgradil v prihodnjih letih. S 110-kilovoltnim daljnovodom bi bila turizmu zapisani dolini za vedno odvzeta enkratna naravna podoba, ki omogoča razvoj turizma in poselitev krajine v prihodnje, je poudaril okoljski aktivist.
Komat je pri tem izpostavil še, da se javne ustanove, ki bedijo nad varovanjem narave, podredijo pritiskom kapitala. V. d. direktorja TNP dr. Peter Skoberne zavrača takšne trditve in pravi, da TNP ima svojo moč, saj so naravovarstvene pogoje za čiščenje koridorja določili v mnenju, ki so ga poslali na Arso. Komat opozarja, da TNP, ki skrbi za celovit nadzor nad zaščitenim območjem narodnega parka, izdaja le mnenje, in ne zavezujočega soglasja. Zakonodaja posegov na isti trasi daljnovoda ne prepoveduje, je dejal direktor kranjske enote zavoda za varstvo narave Metod Rogelj in dodal, da sam ne more soditi, ali je bil posekan preširok koridor ali ne.
Vkop kablovoda ni mogoč
»Po žledolomu vleči kandelabre čez TNP proti Italiji je zgrešeno,« ugotavlja Komat, ki se zavzema, da bi električni daljnovod mimo Martuljka vkopali v zemljo tako, kot so v EG že storili na odseku do Kranjske Gore. Ker gre za vzdrževalna dela, in ne za novogradnjo, električnega kablovoda v zemljo ne morejo zakopati, so pojasnili na EG, kjer nam niso povedali, koliko jih bodo stala ta dela. Kot je dejal Peter Skoberne, smernice TNP določajo, da se električni daljnovodi, koder je mogoče, vkopljejo v zemljo, čeprav so takšne investicije dražje.
