Nad odvetniško zbornico ni nadzora

Ljubljana – »Odvetniki so nepogrešljivi za pravno varnost posameznikov, in če ne delajo dobro, kršijo 23. člen ustave,« je Ivan Šelih, namestnik varuhinje človekovih pravic, odgovoril na vprašanje o zastaranju pritožbe zoper odvetnico Nino Zidar Klemenčič. Zastaranje je nedopustno, pravi.

Naj spomnimo: najvišji disciplinski organ odvetniške zbornice je februarja letos, torej dobra tri leta in pol po tistem, ko je Tomaž Slivnik vložil pritožbo zaradi domnevnega konflikta interesov glede odvetniške pisarne Zidar Klemenčič & Penko v zvezi z Vzajemno in previsokega računa odvetnice Nine Zidar Klemenčič, dokončno odločil, da je pritožba pri njih samih – zastarala.

Varuh človekovih pravic je na odvetniški zbornici izvedel, da je senat druge stopnje odločil drugače, kot je bilo stališče disciplinskega tožilca, in je s tem oblikoval sodno prakso tudi za v prihodnje. »Odvetniška zbornica je na našo poizvedbo v tem primeru pojasnila, da je disciplinski tožilec zavzel stališče, da je navodilo namestnice disciplinskega tožilca, da prijavo oškodovanca posreduje v pojasnilo disciplinski obdolženki, procesno dejanje, ki povzroči pretrganje teka relativnega zastaranja. Senat je odločil, da dejanja, ki jih disciplinski tožilec opravi pred vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, ne pretrgajo zastaranja,« je odgovoril Ivan Šelih.

Zakaj je senat druge stopnje kot zadnji pritožbeni organ interpretiral procesno dejanje drugače kot disciplinski tožilec in s tem dokončno potrdil zastaranje, ki je bilo v prid odvetnici Nini Zidar Klemenčič? »Ne spomnim se zadeve. Mi nismo povzročili zastaranja, ker smo jo reševali kmalu po tistem, ko smo pritožbo dobili. Potrdili smo odločitev disciplinske komisije prve stopnje,« je povedal Igor Majnik, predsednik senata disciplinske komisije druge stopnje.

Varuh človekovih pravic obravnava zaradi disciplinskih postopkov odvetniške zbornice okoli 20 pritožb na leto in o tem poroča državnemu zboru, tudi o konkretnem primeru bo poročal. Pred nekaj leti je posebej opozoril, da gre za javno pooblastilo odvetniški zbornici, ki ga je mogoče odvzeti, če ga zbornica ni zmožna izvajati.

Kaj meni o zastaranju in drugih pritožbenih postopkih zoper odvetnike minister za pravosodje Senko Pličanič? Z ministrstva so pojasnili, da ustava določa, da je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Neodvisnost odvetnikov ni predvidena zaradi interesa odvetnikov, ampak zaradi interesa strank. Disciplinski ukrepi zoper odvetnike so urejeni s statutom odvetniške zbornice, h kateremu daje soglasje vlada. S tem je v določeni meri varovan javni interes. Ministrstvo torej ni nadzorstveni organ za odvetniško službo in državljani nimajo možnosti neposredne pritožbe na ministrstvo.

Od disciplinskega tožilca zbornice pa lahko zahtevata uvedbo disciplinskega postopka v posameznem konkretnem primeru predsednik vrhovnega sodišča in minister za pravosodje. Prav tako mora disciplinski tožilec, če odstopi od disciplinskega postopka, v osmih dneh to sporočiti predsedniku vrhovnega sodišča ali ministru. Kadar je odvetnik v disciplinskem postopku oproščen, imata prav tako pravico do pritožbe predsednik vrhovnega sodišča ali minister za pravosodje, če je postopek potekal na njuno zahtevo. V primeru zastaranja pritožbe lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Ovadba se poda pristojnemu tožilcu pisno ali ustno, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.