Nad požare ob železniških tirih z betonom

Širjenje požarov bi preprečili protipožarni zidovi, a bi za gradnjo morali ustaviti vlake.

Objavljeno
07. november 2016 20.42
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Podpeč – Bo dvometrski betonski zid ob železniški progi na Kraškem robu ustavil gozdne požare, se sprašujejo prebivalci iz Bržanije. Danes so delavci Rudarsko-gradbenega podjetja Velenje za Slovenske železnice začeli nanašati beton ob lažje dostopnih točkah ob tiru med Prešnico in Rižano. Do konca novembra bodo menda zabetonirali 850 metrov območja ob tej požarno nevarni progi.

Avgusta je vlak ob zaviranju povzročil enega večjih požarov v zadnjih letih. Pogorelo je 459 hektarjev, od tega skoraj 200 hektarjev gozda ter več pašnikov in travnikov. Kmalu po velikem gasilskem spopadu z ognjem (ogrožene so bile tudi nekatere vasi) so z ministrstva za infrastrukturo obljubili gradnjo približno šest kilometrov protipožarnih zidov, ki bi jih glede na pogostost požarov lahko zgradili že zdavnaj. Prvič je večina prebivalcev dobila odškodnine, nekaj jih nanje še čaka. Danes so dočakali še začetek del za prvi opaznejši protipožarni ukrep po več kot desetih letih.

Denarja za komaj kilometer zidov

Ministrstvo je zanj namenilo vsega 100.000 evrov. Lotili so se useka 400 metrov pred vasjo Podpeč iz smeri Kopra in zatem še 450 metrov nad vasjo. Igor Baša iz gradbene službe SŽ nam je povedal, da beton nanašajo s posebno tehnologijo brizganja do debeline desetih centimetrov dva metra visoko, tako da iskre ne bodo mogle več zažigati trave v usekih. Za 100.000 evrov bodo lahko zabetonirali 1850 kvadratnih metrov površin, kar je malo. Med Prešnico in Rižano je za več kilometrov podobnih usekov. Po ocenah Igorja Baše je na tem odseku nevarnih od deset do 15 kilometrov površin ob progi, ki bi jih morali protipožarno urediti.

Najbolj problematična bo gradnja protipožarnih zidov, ki so lahko na ravninah ali tam, kjer se teren od proge spušča, edino učinkovito sredstvo. Zidovi morajo biti iz betona, visoki pa najmanj poldrugi meter. Meter takšnega zidu stane od 500 do 1000 evrov, in ker je za prihodnje leto v ta namen predviden le milijon evrov sredstev, to pomeni, da bi lahko zgradili kvečjemu dober kilometer zidu. Največja ovira pri gradnji zidu niti niso manjkajoča proračunska sredstva, temveč dejstvo, da bi bilo treba med gradnjo zidov večinoma zaustavljati promet, kar bi povzročilo veliko poslovno škodo Luki Koper in SŽ. Po neuradnih informacijah ministrstvo naroča projekt izdelave protipožarnih zidov, kdaj in koliko jih bodo zgradili, pa ni več tako jasno, kot je bilo tik pred interpelacijo infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča.

»Zanima nas, kako bodo nadaljevali«

Zdaj delavci RGP Velenje nanašajo beton tako, da ne motijo vožnje vlaka, ko pripelje, pa za nekaj minut prekinejo delo. Kot pravi predsednik KS Črni Kal Janko Sever, se domačini zavedajo, da poseg ne pomeni končne rešitve: »Toda vsak ukrep proti požarom je med domačini dobrodošel. Seveda nas zanima, kako bodo projekt nadaljevali. Obljubili so nam več informacij še ta teden. Pod našimi zahtevami, da je treba vlak umakniti od tukaj, smo zbrali več kot 3000 podpisov, ki jih bomo še ta teden posredovali koprskemu županu Borisu Popoviču, nato pa še predsedniku DZ Milanu Brglezu in predsedniku vlade Mirotu Cerarju,« je pojasnil Sever. Domačini poleg požarov opozarjajo še na hrup, da proga ovira turistični razvoj območja in da bi nesreča lahko povzročila hude ekološke katastrofe in onesnaženje vira pitne vode v dolini Rižane. Sedanji tir je speljan na zastarel način, za skoraj 100-krat manjše obremenitve in na zelo težavnem terenu.