Ljubljana - Zaradi nekaj hudih prometnih nesreč s smrtnim izidom v zadnjem času so v tokratni anketi sodelujoče spraševali o prometni varnosti, zaradi v zadnjih dneh napovedanih več referendumov pa so jim zastavili tudi vprašanja o tej tematiki. Anketa je pokazala, da javnost nad referendumi ni navdušena, več prometne varnosti pa bi po njenem zagotovila večja represija.
V zadnjem času se je na slovenskih avtocestah zgodilo nekaj hudih prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami. Anketirane so vprašali, kateri so po njihovem glavni razlogi zanje. Kot dva daleč najpomembnejša razloga so vprašani navedli vožnjo pod vplivom alkohola in neprilagojeno hitrost. Prvega je navedlo 82,2 odstotka, drugega 75,6 odstotka (vsak anketiranec je lahko izbral več odgovorov, zato je njihov skupen seštevek več kot 100 odstotkov). Pomembnejša razloga se jim zdita še slabo stanje avtocest nasploh (18,6 odstotka) in slabe označbe (18,2 odstotka). Kot druge razloge pa so omenili še nepozornost (2,3 odstotka) in objestnost voznikov (1,8 odstotka), pomanjkanje vozniške kulture in vzgoje (1,3 odstotka) ter neizkušenost mladih voznikov (1,1 odstotka).
Kaj pa bi najbolj pripomoglo k večji varnosti v prometu na naših cestah? Polovica (49,9 odstotka) vprašanih prisega na povečan policijski nadzor. Veliko jih tudi meni, da bi se varnost izboljšala, če bi bile kazni za vožnjo pod vplivom alkohola veliko višje (36,3 odstotka) in če bi bile ceste boljše (30,7 odstotka). Sledijo občutno višje kazni za povzročitelje nesreč (25,2 odstotka) in za vse prekrške (17,3 odstotka). Pod »drugo« so navedli še dvig kulture vožnje in vzgojo (9,5 odstotka) ter boljše oznake na cestah (1,1 odstotka). Tudi pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov.
V drugem delu ankete so sodelujoče spraševali o referendumih. V zadnjem času politične stranke napovedujejo razpis več referendumov o različnih problemih. Anketirane so vprašali, ali se jim zdi referendumsko odločanje smiselno. Večina (52,4 odstotka) jih je izbrala odgovor, da je sedanja referendumska ureditev nesmiselna in jo je treba omejiti z ustavo. Tretjina (33 odstotkov) jih je menila, da je smiselno, a samo o pomembnejših državnih vprašanjih, za 8 odstotkov pa je smiselno v vsakem primeru.
Anketirane so nato vprašali o štirih referendumih, ki se napovedujejo v kratkem: ali se jim zdijo potrebni? Glede na odgovore pri prejšnjem vprašanju ni presenetljivo, da se večini vsi štirje zdijo nepotrebni. Največ pozitivnih odgovorov je dobil referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško; da je potreben, je menilo 38,9 odstotka vprašanih, da ni, pa 54 odstotkov. Pri preostalih treh jih dve tretjini ali več meni, da niso potrebni. Da bi morali imeti referendum o sistemu plač in sodniški službi, je prepričanih 24,7 odstotka vprašanih, o zamrznitvi pokojnin 22,2 odstotka, o družinskem zakoniku pa 28,7 odstotka.
Anketiranci so si torej enotni, da nobeden od referendumov ni posebej potreben. Križanja odgovorov pa pokažejo, da se referendum o arbitražnem sporazumu bolj zdi potreben najmlajši skupini anketirancev, starih od 18 do 25 let (52 odstotkov) oziroma študentom (56 odstotkov), pa tudi potencialnim volivcem SDS (53 odstotkov). Referendum o družinskem zakoniku ima prav tako veliko podporo v skupini mladih od 18 do 25 let (49 odstotkov) oziroma študentov (47 odstotkov). Glede preostalih dveh referendumov, o katerih so jih spraševali, se vse skupine anketirancev strinjajo, da so nepotrebni.
Nazadnje so sodelujoče še vprašali, ali menijo, da bo Sloveniji uspelo v kratkem podpisati arbitražni sporazum s Hrvaško. Posebnega optimizma niso pokazali, saj jih je pritrdilno odgovorila le tretjina (34,2 odstotka). Večina, 54,8 odstotka, jih meni, da ne bo podpisan tako kmalu. Natančneje povedano: 5,2 odstotka jih meni, da podpisa sporazuma ne bo, ker bo zavlačevala Slovenija, 16,1 odstotka meni, da ga ne bo zato, ker bo zavlačevala Hrvaška, 33,4 odstotka pa da zato, ker bosta zavlačevali obe državi.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela