Tiskane izdaje
Črnomelj, Ljubljana – Po dobrem mesecu in pol varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer na ustavno sodišče še ni vložila zahteve za presojo osmega člena zakona o nadzoru državne meje (ZNDM), zato so jo v Društvu Bela krajina včeraj spet pozvali, naj to stori. Od nje hkrati pričakujejo, da bo vladi predlagala odstranitev tako ograje z rezili kot panelne ograje s slovensko-hrvaške meje.
Stanko Štrajn, Dušan Plut, Božidar Flajšman, Violeta Tomič, Peter Črnič in Matjaž Hanžek so prepričani, da varuhinja ne izpolnjuje zakonskih dolžnosti, ker preprečuje ustavno presojo spornega člena zakona, je po njihovem mnenju soodgovorna za grobo kršenje temeljnih človekovih pravic.
Nekdanji sodnik in prvi podpisani pod pobudo Štrajn pravi, da se državljani proti posegu v njihovo posest ne morejo braniti s tožbami zaradi motenja posesti, saj je glede na določbe 8. člena ZNDM izkazana zakonitost posega v posest in lastninsko pravico. Prav tako tožb ne morejo vlagati zaradi onemogočanja uživanja vodnega javnega dobra, saj omenjeni člen zakona izrecno dovoljuje postavljanje drugih sredstev ne le na zemljiščih, ampak tudi na vodnih površinah. Za zaščito temeljnih pravic državljanov je zato treba preveriti ustavnost in zakonitost zakona ter z odpravo 8. člena omogočiti možnost pravnega varstva državljanom, ki jim policija oziroma vojska po nalogu vlade jemlje z ustavo zajamčene pravice, je prepričan Štrajn.
Država se boji migracijskega vala
Liana Kalčina iz urada varuha za človekove pravice je za Delo povedala, da varuhinja pobudo z vso resnostjo obravnava že od njenega prejetja. Vladi so posredovali poizvedbo, v odgovoru, ki so pred kratkim prejeli, pa ta opravičuje postavitev začasnih tehničnih ovir, ker da gre za nujen, neizogiben in primeren ukrep za uravnavanje migracijskega toka, ki ga ni mogoče doseči z drugimi milejšimi ukrepi, fizičnim varovanjem policistov in vojakov. Poleg tega je vlada v odgovoru zapisala, da tehnične ovire postavljajo zgolj na določenih izpostavljenih odsekih meje, kjer je na podlagi ocene mogoče pričakovati povečan pritisk migracijskega vala, pri tem pa poskušajo čim manj posegati v pravico lastnikov zemljišč in vplivati na lokalno okolje. »Ker je problematika zelo zapletena, je treba proučiti več vsebinskih in strokovnih vidikov. Dokončno stališče bo varuhinja sprejela predvidoma še ta teden,« je povedala Kalčinova.
V prihodnjih dneh bodo peticijo za odstranitev ograje vladi predali Kostelci. Nataša Letig Žagar iz turistično-športnega društva Kostel je povedala, da jo je podpisalo že šest tisoč prebivalcev Kostelske doline. Po njenem mnenju se vanjo še naprej zapletajo živali, zato jo lovci ali policisti morajo prerezati, in ker je ne pospravijo, njeni deli ležijo povsod, verjetno tudi v Kolpi.
