Tiskane izdaje
Kočevje − V občini Kočevje, kjer je že najmanj dve desetletji dvakrat večja brezposelnost kot v Sloveniji in kjer je glede na državno povprečje dvakrat več prejemnikov vsaj ene socialne pomoči, pripravljajo projekt ambulante pro bono, ki naj bi jo z različnimi projekti še nadgradili. Za sredstva Norveškega finančnega mehanizma bodo zaprosili danes.
Ambulante pro bono oziroma ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega varstva so namenjene ljudem, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja, to pa so ponavadi tujci ter tudi obrtniki z družinami, ki so brez prihodka. V Kočevju je po ocenah menda okoli 20 takih ljudi. Vsi drugi, tudi dolgotrajno brezposelni in ljudje brez kakršnihkoli prihodkov, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje prek občine Kočevje. Ta je lani v povprečju plačevala obvezno zdravstveno zavarovanje 463 prebivalcem.
Velika socialna stiskaV upravni enoti Kočevje je okoli 550 ljudi brez kakršnih koli prihodkov. Zdaj je v občini Kočevje 1739 brezposelnih ljudi, kar predstavlja 23,6-odstotno brezposelnost, ki je skoraj še enkrat večja od slovenskega povprečja (13,5), vsak 11. prebivalec Kočevja pa ima vsaj eno obliko socialne pomoči (v Sloveniji vsak 24. prebivalec).
Skupaj s temi podatki o brezposelnosti in socialnimi pomočmi so pripravili projekt, ki naj bi trajal 20 mesecev in je vreden 300.000 evrov. Večino sredstev − 85 odstotkov − bodo zagotovili iz Norveškega mehanizma, deset odstotkov da država, pet odstotkov projekta pa so lastna sredstva prijavitelja.
»S tem projektom nameravamo v Kočevju organizirati ambulanto pro bono, ki bi v mestu ob Rinži delovala dvakrat na teden, trikrat na teden pa bi se zdravniki, ki v taki ambulanti delajo brezplačno, vozili v Faro, Osilnico in Predgrad,« pravi Jadranka Glavač, ki sodeluje pri projektu.
Več kot ambulanta pro bono
»Preostali del projekta je nadgradnja ambulante pro bono tako da bi ljudem na robu družbe zagotovili celovito obravnavo,« pravi Jernej Kalan, v. d. direktorja Podjetniški inkubator Kočevje. Konkretno to pomeni, da bi ljudem, ki to potrebujejo, zagotavljali tudi socialno oskrbo ter civilno in pravno pomoč.
V sodelovanju s Škofijsko Karitas bi ljudem zagotovili prostor za tuširanje, topel obrok, če bi bilo potrebno, tudi spanje. Civilno in pravno zagovorništvo pa vključuje pomoč civilnega zagovornika pri institucionalnih obravnavah in konkretne pravne storitve. Del projekta sta tudi svetovanje in samopomoč ranljivih skupin in − na drugi strani − strokovnih oseb.
S projektom bi vsaj za 20 mesecev, kolikor traja projekt, zagotovili šest novih delovnih mest: poleg vodje projekta so to koordinator vsebinskega dela projekta ter koordinator financ in administracije, medicinska sestra, socialni delavec in za področje zagovorništva pravnik. Projekt nameravajo razširiti tudi v Novo mesto, tako da bi to postal medregijski projekt. Poleg tega da bodo pomagali ljudem, ki so že na robu družbe, pa naj bi vklučili tudi tiste, ki delajo, a kljub temu nimajo dovolj denarja za dostojno preživetje. Kasneje pa bi dobre izkušnje s tem projektom razširili tudi na vso Slovenijo.
Rezultati razpisa bodo znani avgusta. »Septembra bi že lahko odprli ambulanto in začeli nuditi celostno pomoč,« pravi Jernej Kalan. Ko pa se bo projekt končal, upa, da bodo na voljo drugi viri, s katerimi bi ljudem, ki potrebujejo pomoč, pomagali še naprej.
