Nadškof Zore: Huda jama je kraj zločina in tudi simbolno mesto

Na Brezjah je potekala maša za žrtve revolucije, predvsem za tiste, ki so bile letos prekopane iz rova sv. Barbare v Hudi jami.

De. P., STA
sob, 02.12.2017, 13:12

Brezje – V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je danes potekala maša za vse žrtve revolucije v Sloveniji, predvsem za tiste, ki so bile letos prekopane iz rova sv. Barbare v Hudi jami. Mašo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je v pridigi poudaril, da je Huda jama kraj zločina, kjer so pomorili 1400 ljudi, in tudi simbolno mesto.

Huda jama je po nadškofovih besedah simbolno mesto zato, ker je bil rudniški rov zaprt z enajstimi pregradami, kot da nikoli nihče ne sme priti do žrtev. Ob tem se je Zore vprašal, kakšnih dejanj je sposoben človek; »sposoben je moriti in obenem s terorjem vsiliti molk o svojih dejanjih, ki so bila in vendar je, kot da jih ni bilo«. A molk ne izbriše dejstev, je prepričan.

Tisti, ki so ta dejanja ukazali, so mislili, da so jih s smrtjo utišali in da so utišali tudi tiste, ki bi mogli ohranjati spomin nanje. Kot je poudaril Zore, »nič ni bolj naivnega«. Ljudje režima so z vsemi nesmiselnimi pomori iz ljudi, ki so nasprotovali njihovi zamisli o ureditvi sveta, naredili mučence.

Prst naše domovine je na več kot 600 krajih zato prepojena s krvjo mučencev - Slovencev in tolikih drugih, ki so umirali na naši zemlji zaradi želje po oblasti, ki se je ponujala kot ustvarjanje zemeljskega raja. V njem pa po Zoretovih besedah ni bilo prostora za vse, ki so mislili drugače kot revolucionarna elita.

Prizadevanje, da bi pomorjene utišali, se še ni končalo. A zločina ne more zakriti nobena nalepka in nobena odločba katere koli ustanove. Zločin ostaja zločin in s takimi dejanji tudi danes ljudje postajamo udeleženci zločina, je poudaril.

Ob koncu pridige je nadškof prosil Boga za razsvetljenje razuma vsem, ki imajo v našem narodu odločujočo vlogo, naj delujejo za spravo in mir, za medsebojno sodelovanje in za varnost vseh.

Maše se je udeležil tudi predsednik Pahor

Maše se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki se je pred tem na pokopališču Lipica v Škofji Loki udeležil blagoslova kostnice, v katero bodo preneseni deli skeletov iz povojnih grobišč iz vse Slovenije, ki bodo služili za DNK analizo in identifikacijo žrtev povojnih pobojev.

Postopek izvedbe izkopa, prenosa in pokopa vseh posmrtnih ostankov iz grobišča v Hudi jami se je sicer zaključil s simbolnim zadnjim pokopom 27. oktobra letos na Dobravi v Mariboru. S tem se je po navedbah iz Pahorjevega urada končalo aktivno urejanje tega zelo občutljivega področja slovenske zgodovine, s čimer je bila izpolnjena odgovornost in dolžnost države, da poskrbi za civilizacijski pokop žrtev vojne in povojnih pobojev.

Izkopavanje posmrtnih ostankov so spremljali številni zapleti, v določenem času je delo povsem zastalo, a je bilo po osmih letih letos vendarle končano. Septembra 2015 je bilo sklenjeno, da bodo žrtve pokopane zunaj rudnika. Predvsem v krogu predstavnikov države je prevladalo stališče, da je najprimernejša lokacija v pokopnem polju na območju Spominskega parka Dobrava pri Mariboru.

Slovenski škofje so prva nasprotovali pokopu na Dobravi in želeli, da bi žrtve iz Hude jame pokopali na Teharjah. A je Zore po srečanju s Pahorjem, ki mu je pojasnil razloge, zakaj pokop na Teharjah ni mogoč, privolil v pokop v parku Dobrava.

Iz preliminarnih podatkov, ki jih je državi posredoval izvajalec prekopa in pokopa, je razvidno, da je bilo v Barbara rovu pri prvem izkopu leta 2009 najdenih 769 žrtev, v letu 2016 pa še 647, skupaj torej 1416.