Tiskane izdaje
Maribor – Finančno dotolčena mariborska nadškofija, ki bi ji prav prišel vsak evro, s tožbo od Mestne občine Maribor terja skoraj 103.000 evrov. Jabolko spora je odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe enajstih denacionaliziranih stanovanj.
Sodni spor se vrti okrog večstanovanjske hiše v treh etažah v Smetanovi ulici 50 v Mariboru. Po drugi svetovni vojni nacionalizirano nepremičnino je nadškofija v last znova dobila v začetku leta 2007. Podlaga za to je pravnomočna sodba višjega sodišča z datumom 10. oktober 2006, ki jo je nadškofija prejela šele ob koncu tega leta. In prav zaradi preigravanja z datumi se najbolj zapleta. Pooblaščenka občine Marija Tanacek vztraja, da je zadeva zastarala, saj da je petletni rok, v katerem je imela nadškofija možnost vložiti odškodninsko tožbo, že potekel. Trdi, da je v pravni teoriji odločitev pravnomočna z izdajo sodbe 2. stopnje, in ne takrat, ko je bila sodba stranki vročena.
Zastopnik nadškofije odvetnik Matej Pirih tega ne priznava; ker se nadškofija z občino ni mogla dogovoriti o višini odškodnine, je leta 2011 (po njegovem pravočasno) vložil tožbo in zahteva 102.986 evrov: »Nadškofija je lahko začela terjati odškodnino šele po vročitvi sodbe, prej ni imela nobene pravice, na podlagi katere bi lahko uveljavljala odškodnino.« Če bi sodišče ugodilo ugovoru občine glede zastaranja, pa je za vsak primer pomahal še z enostransko podpisanim sporazumom (občina ga je podpisala, nadškofija ne), po katerem občina priznava odškodnino v višini 30.577 evrov in je torej terjatev nadškofije na nek način priznala.
Okrožni sodnik Janez Žirovnik je ugodil Pirihovemu predlogu, naj v postopek pritegne izvedenca gradbene stroke, ki bo izračunal, koliko bi v petnajstih letih, torej od uveljavitve zakona o denacionalizaciji 7. decembra 1991 do vrnitve nepremičnine v naravi, z oddajanjem stanovanj v najem, zaslužila nadškofija. Dobrih 30.000 evrov, kolikor ponuja občina, je za nadškofijo premalo.
Poravnava je mogoča
Pirih meni, da je treba upoštevati izračun po valutnih razmerjih iz leta 2011, ko je vložil tožbo. Občinski izračun je po njegovem prepričanju namreč napačen, saj je občina upoštevala le nominalno najemnino, ki jo je prejela od decembra 1991 do konca leta 2006, in ta je nižja.
Pravda se bo nadaljevala, ko bo delo opravil cenilec gradbene stroke. Do izdaje sodbe imata torej stranki še možnost skleniti poravnavo, za kar interes očitno obstaja. To je namreč mogoče sklepati iz zaupnega pogovora (vsebina ni znana) na štiri oči med Pirihom in Tanackovo po obravnavni.
