Tiskane izdaje
Medvode – »Nadškofija Ljubljana nima zadržkov, da bi bili za javnost odprti nekateri deli dvorca Goričane in okolice,« je na vprašanje odgovoril Boštjan Prevc iz tiskovnega urada Nadškofije Ljubljana. In dodal, da se bo o možnostih pogovoril z upravljavcem, to je medvoško papirnico Goričane.
Večkrat smo že poročali, da je nadškofija po vrnitvi dvorca Goričane v naravi v letu 2002 s papirnico sklenila pogodbo, v kateri se je ta zavezala, da ga bo upravljala 40 let in tudi obnovila. Toda po obnovi, v katero je bilo vloženo več milijonov evrov, je dvorec ostal nedostopen javnosti, pred vhodom je nameščena visoka mreža, ki onemogoča pogled na kulturni spomenik. »Obnovljeni dvorec je v ponos kraju, toda nedostopnost kaže na žaljiv odnos do krajanov,« je bil ob nedavnem neuspešnem poskusu, da bi si dvorec ogledali tudi medvoški občinski svetniki, ogorčen Vladimir Bertoncelj, organizator teh obiskov.
Na Nadškofiji Ljubljana pravijo, da po njim znanih podatkih obnova dvorca še ni povsem končana in to je tudi razlog, da objekt ne sprejema obiskovalcev. Direktor papirnice Andraž Stegu, ki je doslej na prošnje medvoške kulturne zveze, da bi v gradu pripravili kakšno kulturno prireditev, odgovarjal, da to ni mogoče, je zdaj za Delo razložil, da »kot uporabnik gradu po pogodbi nimamo pooblastila razpolagati z gradom v nasprotju s pogodbo niti dovoljevati obiske tretjih oseb.
Najem namreč ne obsega običajnega razpolaganja s stavbo, pač pa le uporabo gradu za poslovne namene, ki ne smejo biti v neskladju z interesi ter naravo dejavnosti lastnika. Zaradi tega se je treba za dovoljenja obrniti na lastnika gradu.«
Na pripombo, da so bila v kulturni spomenik vložena tudi javna ne le zasebna sredstva, pa direktor Stegu odgovarja, da tega ne ve: »Kot trenutni uporabnik nismo seznanjeni z obvezo, da bi grad Goričane moral biti odprt za javnost.«
Zatajena zgodovina spomenika
V obnovo gradu sta denar, kot smo pisali, sprva vlagali država in občina Medvode, vsaka nekaj več kot 200.000 evrov, v kapeli sv. Frančiška Saleškega pa je v letih 2008 in 2009 za konservatorsko-restavratorska dela 80.000 evrov zagotovilo tudi ministrstvo za kulturo. Ta sredstva so bila nakazana prav zato, ker je bil projekt ocenjen visoko zaradi dodatnih točk pri merilu »vloga v javnem dogajanju« in za popularizacijo spomenika. Ministrstvo za kulturo je leta 2009 plačalo še 64.000 evrov za izdelavo kopij Metzingerjevih slik za grajsko kapelo.
Medvoška papirnica je po dostopnih podatkih v obnovo, ki je trajala štiri leta, in opremo graščine, v kateri je nameraval po upokojitvi bivati tudi kardinal Franc Rode, vložila osem milijonov evrov. Da si je kardinal s posebno pogodbo zagotovil dosmrtno uporabo zgornjih prostorov in tudi odločal o opremi prostorov, pa je novembra 2012 razkril prav direktor papirnice Stegu.
Z nadškofije so takrat pojasnjevali, da se kardinal po vrnitvi iz Rima ne namerava naseliti v dvorcu in da velja v pogodbo zapisana pravica do uporabe dela dvorca v korist vsakokratnega ljubljanskega nadškofa oziroma ljudi po njegovi odločitvi. Del prostorov v gradu je po obnovi leta 2010 za reprezentančne dogodke in poslovne prostore začela uporabljati papirnica Goričane.
Na vhodnem portalu dvorca je od leta 2008 grb nadškofije in tudi grb Franceta Rodeta, ob obnovi pročelja pa so sneli plošči, ki sta opozarjali, da je septembra 1934 v gradu potekala pokrajinska konferenca Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo (pod tajnim imenom Rudi je sodeloval tudi Josip Broz Tito), in da je bilo tam med nemško okupacijo zbirno taborišče za svojce partizanov in talcev, od koder je bilo v izgnanstvo v Nemčijo poslanih več kot 4000 ljudi z Gorenjske in Zasavja. »Prav letos, 23. julija, bo minilo 70 let, odkar so s tega zbirnega mesta odpeljali 54 družin iz Medvod,« je povedal Vladimir Bertoncelj, ki je poskrbel, da sta se plošči ohranili in sta zdaj shranjeni v arhivu na sedežu krajevne skupnosti Pirniče.
